četrtek, 29. marec 2012

Šimpanzi po 30-ih letih prvič občutili sonce na obrazu

To je zgodba o šimpanzih, ki so po desetletjih klavrnega in mučnega življenja v avstrijskem laboratoriju, kjer so jih okužili z virusom HIV, jeseni 2011 v zatočišču Gut Aiderbichl prvič vdihnili svež zrak in občutili sonce na obrazu. Ob videu, ki prikazuje njihove prve korake po travi, je nemogoče ostati ravnodušen.
 
Prvi koraki na prostem
Kot zaporniki, ki stopijo na prostost, je skupina šimpanzov zagledala dnevno svetlobo. Za veselje imajo prav poseben razlog, saj so po tridesetih letih prvič občutili travo pod svojimi stopali in zadihali svež zrak. Nekaj teh šimpanzov se je rodilo v ujetništvu, večino pa so ugrabili iz afriške džungle, ko so bili še mladiči, in jih pripeljali v Evropo, kjer so jih zaprli v kovinske kletke laboratorijev, da bi na njih izvajali vrsto poskusov.
Njihove matere – ki bi svoje mladiče sicer vzgajale 6 let – so vse pomorili. Cilj podjetja, ki je mlade šimpanze kupilo, je bil najti zdravilo za Aids. Ker so šimpanzi 99% gensko podobni človeku, so se podjetju zdeli primerni subjekti za poskuse. To pa pomeni, da so v teh letih šimpanzi prestali grozovita mučenja, med drugim so bili načrtno okuženi z virusom HIV.  Priključeni na stroje in polni raznih kemikalij so bili ujetniki laboratorija. To okolje brez kakršne koli stimulacije, brez skrbne ljubezni in brez upanja je mnoge pripeljalo na rob norosti, druge pa pahnilo čez rob.
Vendar se je njihova preizkušnja končala v začetku septembra 2011, ko so 38 preživelih šimpanzov osvobodili in jih premestili v več milijonov evrov vredno zatočišče v Avstriji, kjer lahko uživajo v stiku z ostalimi šimpanzi, od katerih so jih vrsto let ločevale rešetke in neprebojno steklo.
David od sreče poje iz vsega srca

Martha uživa prve trenutke na prostem
Zdaj bodo Susi, David, Clyde, Lingoa, Moritz in vsi ostali svobodno uživali v družbi drug drugega, zahvala pa gre vztrajnemu  59-letnemu naravovarstveniku, ki sliši na ime Michael Aufhauser.
M. Aufhauser, ustanovitelj dobrodelne organizacije za živali, ki deluje v štirih Evropskih državah, je na opuščenem safari parku v bližini Dunaja zgradil zatočišče. »Kdo ve, kakšne brazgotine nosijo v sebi,« se sprašuje g. Aufhauser.
»Vsi so travmatizirani, v večji ali manjši meri. Dva sta umrla, preden je bilo zatočišče zgrajeno, a vsaj ostali, ki so preživeli, bodo lahko živeli življenje, ki je bilo nepredstavljivo, ko so bili še ujetniki v laboratoriju.«
»Nekateri šimpanzi so bili okuženi z virusom HIV. Seveda so postali HIV pozitivni. Ampak nihče od njih, ne tukaj v Avstriji ne drugje po svetu, ni razvil 100% okužbe z  Aidsom. Zatorej je bil program neuporaben. Poskusi niso dokazali ničesar.«
Pred nekaj leti je ameriško farmacevtsko podjetje Baxter prevzelo avstrijski laboratorij in nemudoma naznanilo, da nimajo namena nadaljevati s tem programom testiranja. Še več – vodstvo podjetja se je odločilo, da ima podjetje moralno odgovornost, da izboljša življenje teh šimpanzov, ki lahko živijo do 50., 60. leta starosti.
Šimpanzi so bili premeščeni v zaprto zavetišče v safari parku, ko pa je prišlo do stečaja le-tega leta 2004 in je bila gradnja zatočišča na odprtem zaustavljena, so bili šimpanzi ponovno prisiljeni preživeti nekaj let v kletkah. Ampak nič več. »Končno«, pravi g. Aufhauser. »Imeli bodo še nekaj dostojanstva in zabave, kar jim še ostane življenja.« 

Vira:
Gut Aiderbichl
Daily Mail

torek, 27. marec 2012

Kojot v pasti


Daniel Kelly, raziskovalec v rezervatu za divje živali Turnbull v Washingtonu, ZDA, je takole opisal svojo izkušnjo, ko je spremljal lovca na krzno na enem izmed njegovih pohodov.

Volk v pasti.[1]

Lovec se je približal, v roki držeč meter in pol dolgo palico. Kojot se je mrzlično poskušal rešiti pasti. Eno nogo mu je uspelo osvoboditi, a šapa je mrtvo obležala v pasti.

Lovec je s palico sunil v kojota. Žival je zasikala in šavsnila po palici. Nato se je zgodilo nekaj nenavadnega. Lovec je začel palico nihati naprej in nazaj in kojot se je umiril, s pogledom ves čas sledeč palici. Nenadoma je palica močno udarila po kojotovem smrčku, da ga je kar prilepilo k tlom. A udarec ni bil natančen. Kojot se je hipoma dvignil s tal v polsedeč položaj; kri mu je brizgala iz nosu, oči je imel zamegljene. Palica je ponovno padla. Lovec je onemoglo žival zgrabil za zadnje noge in jih povlekel nazaj, kolikor se je dalo, da je bila žival popolnoma iztegnjena, in ji s težko nogo stopil na vrat.

Z drugo nogo je kojotu zadal serijo odmevajočih brc v prsni koš; vsaka je iz pljuč iztisnila zrak. Nato je lovec izpustil kojotove zadnje noge in stal na živali - z eno nogo na vratu, z drugo na prsih. Kojotove oči so se izbuljile, usta so zevala, jezik je mrtvo visel čez okrvavljeno čeljust. Med periodičnimi udarci z nogo v prsa je lovec v tem položaju ostal 14 minut. "Tako dolgo je potrebno stati na živali, da umre," je rekel.

Pomislil sem, kako bedasto je, da 100-kilogramski moški topota po le 9 kilogramov težkem kojotu, kot da bi sam njegov obstoj bil odvisen od uničenja te živali. Kojot, če bi le imel priložnost, ne bi iskal maščevanja. Skušal bi pobegniti.[2]

Kojot v pasti.[3]

V Severni Ameriki je lov s pastmi zelo pogosta aktivnost krzna željnih lovcev. Ponekod je legalno nastavljanje pasti že samo 25cm od sredine pohodne poti ali ceste.[1] Živali, ki se ujamejo v past, neznosno trpijo. Ne ujamejo pa se le tiste živali, ki so zaradi svojega kožuha tarča lovcev: ujame se še 10 krat toliko ptičev, srn, psov, mačk...

Ta fotografija je bila posneta 11.11.2011 v trgovini s krznom in lovskimi pripomočki v SZ Idahu. Na mizi so poleg kože volka razstavljene pasti in lončki z volčjim urinom, ki ga lovci polijejo v bližini pasti za vabo.[4]

Viri:
[1] http://howlingforjustice.wordpress.com
[2] http://www.caft.org.uk
[3] http://furbearerdefenders.com/blog/
[4] http://www.kval.com/news

Poziv k sodelovanju v videu Za Slovenijo brez krzna


V okviru kampanje Za Slovenijo brez krzna bo nastal filmček, v katerem Slovenci in Slovenke povemo, da smo ZA Slovenijo brez krzna. Filmček bo montaža slik in videoclipov.
K sodelovanju vabimo vse, ki vam ni vseeno za nedolžne žrtve krznarske industrije in menite, da so v 21. stoletju zapiranje, lov in umor živali za krzno etično nesprejemljive in povsem nepotrebne prakse. Povejmo naglas, da je tudi v naši državi čas za spremembe!

Slikajte se skupaj z logotipom kampanje in povejte, da ste za Slovenijo brez krzna!

Skačite, pojte, vzklikajte, objemajte se, jokajte, žugajte, poslikajte si obraz, rišite, pišite, ustvarjajte - sami, v dvoje ali v skupini - za Slovenijo brez krzna. Pošljite nam fotografijo ali videoclip, kjer ste prikazani z logotipom kampanje, in izjavo, zakaj ste za Slovenijo brez krzna.

Podrobnejše informacije in navodila so na spletni strani www.zaslovenijobrezkrzna.si.

Časa za ustvarjanje je do nedelje, 8. aprila 2012.
 

nedelja, 25. marec 2012

Protest proti poskusom na živalih v Trstu

Že prejšnji mesec smo poročali, da Univerza v Trstu načrtuje obnovo in razširitev obstoječega središča za poskusne živali, ki vključuje tako prostore za vzrejo živali kot poskusni laboratorij. V soboto, 17. marca 2012, se je proti temu v Trstu zbralo več kot 500 protestnikov.


Protest je organizirala skupina neodvisnih državljanov Italije, ki se bori proti vivisekciji, poleg številnih organizacij in skupin, kot je na primer italijanska Lega Anti vivisezione, pa smo se ga udeležili tudi sodelavci Veganske iniciative. Svojo podporo so prišli izkazat tudi ljudje, ki so nasprotujejo podjetju Harlan pri uvozu opic za laboratorije ter ljudje, ki so proti reji psov za poskuse v Montichiari.

Shod ni bil organiziran le proti tržaški univerzi, temveč tudi proti vivisekciji nasploh. Protestniki smo opozarjali na neetičnost, neučinkovitost, krutost ter škodljivost vivisekcije tako za živali kot za ljudi.
 
Protestniki in štirinožni prijatelji smo se zbrali na trgu Piazza della Borsa, potem pa naredili krog po glavni prometni cesti, ki je bila v namen protesta za promet zaprta.


Kolona protestnikov se je nazadnje ustavila pri sedežu dežele Furlanije Julijske Krajine, ki je financirala tržaško univerzo pri projektu obnove in dograditve laboratorija za poskuse na živalih. Shod se je zaključil po približno dveh urah.


O poskusih na živalih lahko preberete tukaj, proti tržaškemu centru za poskuse na živalih pa je še vedno odprta peticija.

sreda, 21. marec 2012

Oglaševanje krzna kot "okolju prijaznega" prepovedano

Oglaševalsko kampanjo, ki zatrjuje, da je nošnja izdelkov iz krzna okolju prijazna, je služba za oglaševalske standarde prepovedala, ker so trditve, da je krzno "naravno dolgo obstojno", "biorazgradljivo" in "varuje okolje", neresnične in zavajajoče.

Mark Sweeney, The Guardian, 21. marec 2012


Evropsko združenje rejcev živali za krzno (EFBA; European Fur Breeders' Association) je sprožilo oglaševalsko kampanjo z naslovom "Zakaj je nošenje krzna ekološko." V drobnem tisku so bile trditve, da je krzno "naravno dolgo obstojno", da "ga je lahko reciklirati in je biorazgradljivo" ter da je krznarska industrija "eden najbolj ekološko uravnovešenih sistemov v kmetijstvu."

Nadzorna služba za oglaševalske standarde (ASA; Advertising Standards Authority) je prejela pritožbo z obrazložitvijo, da je oglas zavajajoč.

EFBA in mednarodna zveza trgovcev s krznom sta nasprotovala, češ da je krzno "trajno" in je "okolju prijazen izdelek". Zapisali so, da lahko izdelki, kot so na primer plašči iz krzna minkov, uporabni 30 ali več let, "dlje kot večina tekstilnih materialov," ter da se krzno lahko predela v druge izdelke, na primer torbe in blazine, ker je "naraven in biološki izdelek, ki je biorazgradljiv".

ASA je oglas prepovedala z utemeljitvijo, da niti kampanja niti dokumenti, ki so bili predstavljeni v preiskavi, niso pokazali, da je krzno "neškodljivo za okolje". "Naslovna trditev se razume kot absolutno okoljevarstvena," je rekla ASA. "Ker ni dokazov, da je izdelek, upoštevajoč celotni cikel produkta od izdelave pa do takrat, ko se zavrže, neškodljiv za okolje, je oglas zavajajoč."

---
Vir: http://www.guardian.co.uk/media/2012/mar/21/eco-friendly-fur-ad-banned
Prevod: Veganska Iniciativa

---
Več informacij o tem, kaj vključuje strojenje krzna in kako krznarska industrija vpliva na okolje, preberite tukaj: http://www.veganstvo.net/ali-ves/krzno/

nedelja, 11. marec 2012

Pristop vegetarijancev in veganov do karnistov


Predstavljamo načela in orodja, ki vegetarijancem in veganom omogočajo učinkovitejše sporazumevanje s karnisti v različnih okoliščinah. Učinkovita komunikacija pomaga povečati verjetnost, da bo vaša interakcija s karnisti vzajemno zadovoljiva in da bo vaše sporočilo sprejeto tako, kot je bilo mišljeno.


Upoštevajte karnistično mentaliteto:
  • V pogovoru s karnisti pričakujte nekaj defenzivnosti.
  • Govorite karnistu, ne njegovim obrambam.
  • Zavedajte se, da dejstva ne utemeljujejo ideologije.
  • Zavedajte se, da prositi nekoga, naj neha jesti živali, ne pomeni le prošnje za spremembo vedenja, temveč za spremembo zavesti.

Ustvarite varno okolje:
  • Izogibajte se drži moralne večvrednosti.
  • Zavedajte se, da dobri ljudje lahko ravnajo škodljivo in to tudi počno.
  • Na karniste glejte kot na žrtve.
  • Ne enačite karnista z njegovimi dejanji.
  • Izogibajte se sramotenju in obtoževanju.
  • Na karnizem glejte kot na kontinuum.
  • Ne zadušite poslušalca z “resnico”.
  • Osredotočite se bolj na potek kot vsebino pogovora.
  • Bodite sočutne priče.
  • Poiščite in poudarite skupna stališča.
  • Pogovarjajte se o vprašanju prehranjevanja z živalmi tako, da delite lastne izkušnje.
  • Bodite takšni, kot želite, da bi bili drugi. 

Poslušalca vzpodbujajte k dejanjem:
  • Ne predstavljajte vegetarijanstva kot življenjskega sloga "vse ali nič".
  • Vzpodbujajte poslušalca k posameznim spremembam, ki jih lahko naredi in so v skladu z njegovim lastnim življenjskim slogom.
  • Pojasnite, da postati vegetarijanec osebno opogumlja, pa čeprav samo to ne bo rešilo neobvladljivega problema izkoriščanja rejenih živali.

Poskrbite za lastne potrebe:
  • Poskrbite zase. 
  • Ne dovolite, da so karnisti v svoji obrambni drži nespoštljivi do vas. 
  • Ne verjemite negativnim sporočilom, ki jih morda slišite o sebi kot vegetarijancu.
  • Naučite se čimveč o vegetarijanstvu in karnizmu.

Celotno besedilo na (pdf):

Z dovoljenjem avtorice
Prevod: Veganska iniciativa

četrtek, 01. marec 2012

Krzno v številkah

400,000,000: število živali, ki jih letno ubije krznarska industrija.1 Ta številka je verjetno še mnogo višja, saj nekateri viri ocenjujejo, da je za krzno letno ubita milijarda zajcev, katerih statistika za krzno navadno ne zajema.2

75,000,000: število lisic in minkov, letno vzrejenih na krznarskih farmah.3

2,200,000: globa (v ameriških dolarjih), ki so jo morale plačati ameriške strojarne krzna zaradi izpusta toksičnih snovi v okolje.4

2,000,000: minimalno število psov in mačk, letno pobitih za krzno v Aziji.5

400,000: kvota lova sedlastih tjulnjev v Kanadi za pomlad 2012.6


31,000: število podpisov, ki je ob predaji državnemu zboru RS junija 2011 pospremilo vlogo predloga sprememb zakona o zaščiti živali, ki vključujejo tudi prepoved reje živali za krzno. Predlog še ni bil obravnavan.

24,000: višina kazni (v ameriških dolarjih), ki jo je morala plačati neka ameriška krznarska farma zaradi onesnaževanja okoliških vodotokov.7

6000: število farm za krzno v Evropi.8 Nekateri viri navajajo veliko višje številke (na primer 10,000 samo v Skandinaviji).9

2006: leto, ko je parlament slovenske sosede Hrvaške sprejel zakon o prepovedi reje živali za krzno.10

90: odstotek na farmah gojenih lisic, katerih kožuhe predelajo v obrobe za jakne in kapuce.11

86: odstotek ljudi, ki so v nedavni anketi v Belgiji izrazili željo, da naj Belgija zakonsko prepove vzrejo živali za krzno.12

85: odstotek živali na farmah, ki zaradi psiho-loškega stresa razvijejo vedenjske abnormalnosti, vključno z grizenjem lastnega telesa.13

42: odstotek mladičev sedlastih tjulnjev, ki so odrti živi in pri zavesti (raziskava neodvisne veterinarske zbornice).14

25: čas v minutah, potreben za utopitev bobra v podvodni pasti.15

20: tolikokrat več energije gre v proizvodnjo krznenega izdelka v primerjavi z izdelkom iz umetnega krzna.16
 

15: odstotek umrljivosti zajcev na farmah za krzno zaradi nemogočih življenjskih pogojev. Nekatere vrste tudi do 30%. Nadaljnjih 7-8% jih pogine na poti v klavnico. Ta "strošek" je vštet v ceno krzna.17

11: Povprečen odstotek umrljivosti mladičev minkov na farmah pred 3. tednom starosti.18

10: Število "smeti" (srn, ptičev, psov in drugih živali), ki se ujamejo v past za vsako žival, ki jo lovec na krzno želi ujeti.


5: število minut, ko psi in mačke še dihajo in utripajo z očmi po tem, ko jim še živim odrejo kožo.19

3.7: število listov papirja velikosti A4, po površini enako povprečni kletki za minke.20

3: mesto, ki ga na lestvici najbolj onesnaževalskih industrijskih dejavnosti zaseda strojenje krzna.21


1: sekunda, ki vam jo vzame odločitev, da se boste zavzemali za Slovenijo brez krzna



Viri: 
1. http://theveganpolice.com/main/?p=1338
2. http://www.rabbitfur.org/CAFT_Rabbit_Fur_Report.pdf
3. http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/
4. http://respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/the-fur-trade-and-the-environment/113/
5. http://www.caft.org.uk/factsheets/cats-and-dogs.html
6. http://www.harpseals.org/resources/news_and_press/2012/seal_hunt_2012.php
7. http://www.compassionateconsumer.org/donations/index.php?main_page=product_info&cPath=16_6&products_id=140
8. http://archive.niassembly.gov.uk/agriculture/reports/report03-01rD.htm 
9. http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/
10. http://www.hsi.org/world/europe/work/fur/facts/fur_farming_eu.html#7
11. http://faada.org/causas-en-2-peleteria 
12. http://www.respectforanimals.co.uk/media/new-opinion-poll-in-belgium-shows-9-out-of-10-want-to-see-fur-farming-banned/183/
13. http://www.bornfreeusa.org/facts.php?p=372&more=1
14. http://www.saawinternational.org/harpsealhunt.htm
15. http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/trapping/2/
16. Gregory H. Smith, "Energy Study of Real vs. Synthetic Furs," University of Michigan, Sep. 1979.
17. http://www.rabbitfur.org/CAFT_Rabbit_Fur_Report.pdf
18. http://www.caft.org.uk/factsheets/mink-impact.html
19. http://features.peta.org/ChineseFurFarms/opinion_poll.asp 
20. http://www.caft.org.uk/factsheets/mink-impact.html#ref
21. http://martlet.ca/martlet/article/questioning-green-fur/