petek, 22. marec 2013

Slovenia passes a progressive animal protection law

On 07/03/2013 the new animal protection law was passed in Slovenia (published on 18/03/2013) banning:
  • farming and hunting animals for their fur
  • farming and hunting animals for their skin
  • farming and hunting animals for their down and feathers
  • use of wild animals in circuses and similar shows
  • religious slaughter without stunning
and introducing other improvements for animal welfare.

The law (The Law on Additions to and Changes of the Law for protection of Animals) was being changed because of the obligatory coordination of the law with European Union’s Directive 2010/63/EU on the protection of animals used for scientific purposes. In the process of changing the law, Slovenian animal protection and rights non-governmental organizations managed to implement significant changes to the law - namely the ban on circus acts involving wild animals and the ban on farming and hunting animals for their fur, feathers or skin. The law was passed in the Slovenian Parliament with a great majority (95% support).




BAN ON FUR FARMING AND HUNTING
Ban on farming and hunting animals for fur, feathers or skins is an important step forward for Slovenia as it is joining many European countries such as Austria, Croatia, Bosnia and Herzegovina, United Kingdom, Serbia, The Netherlands, which have already passed the ban on fur farming. By passing a stricter law, which also bans hunting for fur and farming or hunting for skins and feathers, Slovenia is making a small but important contribution to the movement, which seeks to ban fur farming in general.

The Law states the ban as follows (article 8 - effecting article 15, paragraph 22):

Prepovedana ravnanja so:
...
- reja in lov na živali zgolj zaradi pridobivanja njihovih kožuhov, kož ali perja.


Translated into English:
Forbidden actions are:
...
- keeping and hunting of animals exclusively for obtaining their pelts, skins or feathers.


Ban on fur farming and hunting will be implemented on 1st January 2015. In less than two years, in Slovenia it won’t be possible to keep or hunt animals for their fur, feathers and skins. Fur farming or hunting in Slovenia is miniscule in size so the ban will not have a significant economic effect. At this moment there is only one registered chinchilla farm in Slovenia, although there is some evidence of illegal small scale fur farming. Hunting for fur is almost nonexistent.
 
The law unfortunatly still allows slaughter of animals for their fur. This would mean, in theory, that a foreign fur farm could bring their animals to Slovenia for slaugther. As this practice is not common in the fur industry, it is belived that this part of the law will not result in actual slaughter of animals for their fur.

BAN ON CIRCUSES WITH WILD ANIMALS
Ban on circus or similar acts involving wild animals is also a substatial advance for animal rights in Slovenia. Although there are no Slovenian circuces, there were tours by foreign circuces with wild animals in Slovenia every summer. It was not unusual to see animals such as tigers, lions, giraffes, camels, lamas and others, in preformances. As this ban comes into effect imediately, there won’t be any circuces with wild animals this coming summer.

The Law states the ban as follows (article 7. - effecting article 14.a):

Uporaba živali prostoživečih živalskih vrst za nastopanje ali prikazovanje v cirkusih in cirkusom podobnih prireditvah je prepovedana.

Translated into English:
The use of animals pertaining to wild animal species for performing or displaying in circuses or shows similar to circuces is forbiden.

OTHER IMPROVEMENTS FOR ANIMAL WELFARE
In addition to the above mentioned bans, the new law introduces other improvements in the area of animal rights and welfare in Slovenia: ban on tail docking and ears cropping in dogs, ban on declawing and debarkig, ban on selling dogs with the exclusion of registered breeders, and ban on ceremonial slaughter of animals without stunning, to name a few.

The new Animal protection law brings a better starting point for animal welfare in Slovenia. It also offers a hope for improving animal welfare through new legislature in other countries as well.

- - -

Disclaimer:
This report is issued by Veganska iniciativa (the Vegan initiative). The translations of the sections of the law were not made by government officials and should be regarded as a guide only. For additional information please contact us: veganska.iniciativa@gmail.com

Source (in Slovenian):
http://www.uradni-list.si/1/content?id=112368#!/Zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-Zakona-o-zasciti-zivali-(ZZZiv-C)

sreda, 20. marec 2013

Google potrjuje: veganstvo je v porastu

Težko je verjeti, kako močno je veganstvo napredovalo v tako kratkem času. Še ne dolgo nazaj je bila beseda vegan večini ljudi neznana, še več – nekateri je niso znali niti izgovoriti.


Časi se prav zares spreminjajo in dokazi, da je veganstvo doseglo širšo javnost, so vsepovsod. Ali bi si lahko pred desetimi leti predstavljali, da bi osebe, kot so Bill Clinton, Mike Tyson in Michelle Pfeiffer govorile o koristih veganske hrane? In poglejte, kako se širijo podjetja, specializirana za proizvodnjo izdelkov brez mleka in jajc, da ne omenjamo nedavnega (in zelo smešnega) skeča, v katerem Justin Timberlake v oddaji Saturday Night Live nastopa kot plešoča kocka tofuja, ki poje o etiki in radosti veganskega prehranjevanja. Vas še ni prepričalo? Aplikacija Google Trends (z malo piflarske sposobnosti) kaže, da vse več ljudi išče informacije, povezane z izrazom »vegan.«

Popularity of “Vegan” Google Searches, 2008-Present
Color density represents quantity relative to present-day maxiumum
Vegan searches in the U.S. 2008-Present
Kako vemo? Poglejte si to lično aplikacijo o relativni pogostosti iskalnih zadetkov, ki vključujejo besedo »vegan« v ZDA v zadnjih petih letih in z navdušenjem opazujte, kako karta postaja temnejša, kar dokazuje vse večjo priljubljenost veganstva v širši javnosti.

Vendar pa ne raste le zanimanje za veganstvo – Američani tudi dejansko pojedo vse več brezmesnih obrokov! Povprečen Američan danes poje 12,2 % manj mesa kot leta 2007 in USDA (Ameriško ministrstvo za kmetijstvo), pričakuje, da se bo poraba mesa še naprej zmanjševala.

Zakaj? Osebno verjamem, da so za zavedanje potrošnikov ključne številne nedavne skrivne raziskave rutinskih krutih ravnanj s kravami na farmah za mleko in kokošmi, ki jih izkoriščajo za jajca. Vi pa lahko še naprej razlagate svojim prijateljem in družini, da je razlog v vaših nadvse tajnih receptih za sladice brez mleka in jajc, ki so pricurljali v javnost.

Avtor prispevka (v angleškem originalu Google Confirms: Veganism on the Rise) je Sean Conner.

petek, 08. marec 2013

Feminizem - naslednji korak

Posedene smo okoli mize. Toliko žensk. Nekatere izmed nas smo bile posiljene, nekatere smo prostovoljke, nekatere pa smo prostovoljke, ki smo bile posiljene.

Občasno se zberemo kar tako - kot skupnost. Druga drugi vlivamo moč v boju s fundamentalno moškim svetom. Strašljivim svetom. Svetom, ki nas je prizadel in prestrašil, svetom, v katerem je "enakopravnost" ideal, ne pa tudi resničnost.

Ena izmed žensk pri mizi mi ponudi pecivo. Pecivo, ki vsebuje mleko. Odkimam: "Niti pomotoma, veganka sem."

"Veganka?! Poslušaj, nekoč sem srečala vegana, ki mi je povedal, da so krave posiljevane. Kakšna obupna primerjava je to? Kako lahko kdo sploh pomisli na kaj tako zlobnega in žaljivega? Ali sploh ve, kaj je posilstvo?"

Postaja vedno bolj razburjena, eno za drugim iz nje besnijo pristranska prepričanja o veganih in moji šokirani malenkosti da komaj kaj možnosti, da se odzovem.

Ko naredi premor, pričnem.

Povem ji, da je bilo eden glavnih razlogov za to, da sem postala veganka, spolno nasilje, katerega žrtev sem bila. Povem ji, da vem, kaj je nemoč. Da vem, kako je, če je nekdo nasilen do tebe. Povem ji, da vem, kaj pomeni trpeti, kako je, če te nekdo izkorišča, in kako je, če ti brez dovoljenja nekaj vzamejo.

Povem ji, da vem, kako je biti živo bitje, s katerim ravnajo kot s predmetom, stvarjo, potrošnim materialom. Ko si zgolj orodje za dosego tega, kar si je nekdo zaželel. Razložim ji, kako na silo osemenijo kravo. Kako ji odvzamejo telička, kako jo znova in znova in znova in znova molzejo, kako so njena vimena razbolela in vneta. Povem ji, kako se je znebijo, ko več ni dobičkonosna.

Povem ji, kako vsakič, ko se zazrem v te oči, podoživim svojo strašno izkušnjo. Da želim kričati. Da je ona del mene in da, dokler ona ni svobodna, tudi jaz ne morem biti.

Krava v ogradi za posiljevanje. (Jo-Anne McArthur / We Animals)

Uživanje mleka je v nasprotju s feminizmom.
Zahtevanje enakopravnosti za eno skupino, medtem ko zatiraš drugo, je v nasprotju s feminizmom.
Braniti ženska telesa ene vrste in izkoriščati druga je v nasprotju s feminizmom.
Ravnati z nekom kot s potrošnim materialom je v nasprotju s feminizmom.
V nasprotju s feminizmom je.
Sramotno je.
Grozovito je.

Dokler zrem v te oči, nobeno zavzemanje za pravice žensk ne bo izbrisalo iz mojega spomina tega, kar se mi je zgodilo.

Prispevek je (v angleškem originalu: Feminism - The Next Step) objavljen na blogu The Vegan Woman.
Prevod: Veganska iniciativa


V ogled priporočamo tudi: Srečne krave: kaj se skriva za mitom


sreda, 06. marec 2013

Moderna znanost odkriva pravi odnos do živali


Odkar so bili postavljeni temelji moderne medicine in farmacije, so se začeli tudi množični poskusi na živalih. Bilo je namreč splošno sprejeto, da poskus na živalskem organizmu natančno določa delovanje učinkovine v človeškem organizmu ter s tem napoveduje uspešnost novega zdravila ali pa obstoječega zdravila za zdravljenje novih obolenj. Ali je temu res tako? Da bi to dilemo razrešili, je potrebno pogledati sam ustroj živalskega in človeškega organizma.

Od renesanse naprej so anatomi primerjali prebavne trakte ljudi in živali. Spraševali so se, kateri skupini je človek bolj podoben - rastlinojedim ali mesojedim živalim? Poglejmo si glavne značilnosti prebavnih traktov pri človeku in pri živali.
Mesojede živali imajo čisto drugačne zobe. Pri njih so izraziti čekani, s katerimi ugriznejo meso in ga trgajo, vendar ga ne žvečijo. Pri rastlinojedih živalih je slika drugačna. Namreč njihovo zobovje vsebuje dobro razvite kočnike, s katerimi hrano zdrobijo v kašo. Ljudje seveda nimajo čekanov. Naša podočnika sta rahlo koničasta, vendar nista daljša kot ostali zobje. Naši kočniki so podobni kočnikom rastlinojedcev in so primerni za žvečenje rastlinskih vlaken in drobljenje žitaric.
Mesojedci čeljust samo odpirajo in zapirajo, da trgajo meso. Rastlinojedci pa lahko čeljust odpirajo in zapirajo ter jo premikajo levo in desno, kar jim omogoča, da hrano drobijo in jo mešajo s slino. Pri ljudeh je čeljust oblikovana tako, da jo lahko premikamo v vse smeri, tako kot pri rastlinojedcih.

1-človek, 2-krava, 3-mačka, 4-pes, 5-konj

Slina je pri mesojedcih kisla (nizek pH), saj je to potrebno za razgradnjo beljakovin. Slina mnogih mesojedcev vsebuje toliko kisline, da lahko razje kosti. Rastlinojedci imajo nasprotno alkalen pH (visok pH), ki je potreben za presnovo ogljikovih hidratov. Ljudje imamo, podobno kot rastlinojedci, alkalen pH. Naša slina vsebuje encima ptialin in amilazo, ki sta potrebna za presnovo škroba, ki je prisoten samo v rastlinski hrani. Iz tega lahko zaključimo, da je za ljudi priporočljiva ratlinska hrana.

Mesojedci imajo veliko krajši prebavni trakt kot rastlinojedci in višjo koncentracijo želodčnih kislin ter encimov, ki so potrebni za prebavo beljakovin. Meso se lahko tako hitro prebavi in neprebavljena hrana izloči, še preden se začne razgrajevati in proizvajati škodljive snovi, ki so strupene za telo. Rastlinojedci imajo zelo dolg prebavni trakt, ki omogoča, da se hrana počasi prebavlja (tudi do tri dni). Rastlinska hrana se ne razkraja v črevesju in ne proizvaja strupenih snovi. Če rastlinojedec zaužije meso, je to zanj strup, kajti meso v takšnem traktu potrebuje veliko dlje časa, dolgo se razkraja in v telesu izloča veliko strupenih snovi. Ljudje imamo daljše črevesje kot mesojedci, vendar ne tako dolgo kot rastlinojedci. Ljudje lahko jedo meso, čeprav njihovo telo ne proizvaja encimov za prebavo beljakovin in kisline v enaki meri kot pri mesojedcih. Neprebavljeno meso se začne razkrajati in izločati strupe (kadaverin, indol, eskatol), ki vstopijo v krvni obtok in povzročajo glavobol, alergije, izpuščaje in mnoge druge simptome. S stališča anatomije in fiziologije lahko rečemo, da sta naš prebavni trakt in ustroj bolj podobna tistim pri rastlinojedih živalih, čeprav se lahko prilagodimo in jemo različno hrano. Zelo zanimivo pa je dejstvo, da so najmočnejše kopenske živali, kot sta na primer slon in nosorog, rastlinojede (Holosophic Society International The Netherlands, 2006).

Vir slike: http://youtu.be/4smD4VYegOk

Kar se tiče poskusov na živalih, jih v veliki meri podpira farmacevtska industrija. Tako za preizkušanje in izdelavo enega samega zdravila umre blizu 100.000 živali, ki morajo prej prestati grozotne muke. Letno se svetovni trg poveča za 2.000 novih kemičnih proizvodov. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je naprodaj približno 150.000 zdravil – izmed teh jih je le 100 nepogrešljivih. Število živali, ki so potrebne za to, da izdelajo vsa ta zdravila, je nepredstavljivo. Ostaja vprašanje, ali je vsa ta poplava zdravil resnično potrebna za pozitiven učinek na zdravje? Ob nenehnem naraščanju številnih tako imenovanih civilizacijskih bolezni je to zelo vprašljivo. Prišlo je celo do tega, da prihaja do vedno več obolenj prav zaradi zdravljenja z zdravili. Zaradi dovoljenih zdravil lahko letno umre celo do 30.000 oseb (Poskusi na živalih, Ljubljana, 1999).
Po zapisu s kongresa internistov v Wiesbadnu leta 1977 povzemamo ugotovitve, da so zdravila, preizkušena na živalih, vzrok za:
  •       6 % vseh obolenj s smrtnim izidom,
  •       25 % vseh organskih obolenj,
  •       61 % vseh anomalij,
  •       88 % mrtvorojenih.

Da je strahovito mučenje živali že v osnovi nesmiselno, dokazuje dejstvo, da rezultati, dobljeni pri poskusih na živalih, velikokrat niso prenosljivi na človeka. O tem imamo veliko dokazov. Po drugi strani bi moral biti aspirin prepovedan, če bi ga preizkusili na živalih. Vzemimo drug primer. Opice in morski prašički prenašajo strihnin v velikih količinah, kokoši prav tako v desetkratni – za človeka smrtni (!) – dozi. Ali opij: za psa ali kunca je nenevaren celo v visokih odmerkih. Ali pa vzemimo metilni alkohol. Zaradi njegovega uživanja ljudje oslepijo, živalim pa ne škoduje. Tudi smrtonosni strup arzen ovce prenašajo brez problemov. Po drugi strani pa ne bi penicilin nikoli prišel v uporabo, če bi ga – kot je danes v navadi – preizkušali na zajcih in morskih prašičkih. Na obe vrsti živali učinkuje smrtonosno (Dr. L Goldberg, Karolinski inštitut Stockholm; Dr. R. Koch; Poskusi na živalih, Ljubljana, 1999).

Vir slike: www.earthintransition.org 

Kljub vsemu medicina in farmacija vztrajata na poskusih na živalih, in to kljub temu, da je na svetovnem tržišču že veliko modelov, ki temeljijo na računalniški osnovi ter omogočajo veliko bolj natančen in pregleden sistem virtualnega testiranja zdravil in novih učinkovin. Pri tem mnogi patenti obležijo v predalih, ker za njih ni zanimanja. S tem, ko bi prenehali s poskusi na živalih, bi namreč mnogi ljudje izgubili službe. Vseeno bi prihranili milijarde in milijarde denarja, saj so ti računalniški modeli na dolgi rok uporabe mnogo cenejši, pa tudi veliko bolj prijazni do živali in okolice na splošno. Očitno bo potrebno še veliko dela, preden bodo takšni virtualni modeli zaživeli v praksi in da bo delo tistih, ki smo jih razvili, končno priznano in širše sprejeto.

Avtorica prispevka je Romina Schwarzlin, univ. dipl. mikrob., doktorantka nanoznanosti

sobota, 02. marec 2013

Pri krznu je zelen samo profit

Julija 2000 je British Petroleum (BP) kot del 200 milijonov dolarjev vredne kampanje za odnose z javnostmi splavil "Beyond Petroleum" z željo, da se predstavi kot okolju prijazno podjetje. Tri leta kasneje se je tobačno podjetje Phillip Morris s spremembo imena v Altria poskusilo otresti svojega vse prej kot altruističnega slovesa. Kljub temu brezsramnemu lažnemu prikazovanju podjetij kot ekoloških in kljub preimenovanjem pa razlitja nafte, klimatske spremembe in rak na pljučih še naprej dokazujejo, da je resnica drugačna.

Zgledujoč se po velikih naftnih in tobačnih podjetjih, je kanadsko krznarsko združenje, the Fur Council of Canada (FCC), leta 2008 pričelo kampanjo "Krzno je zeleno" (Fur is Green), s katero je želelo pozornost preusmeriti stran od pomislekov glede krutosti do živali - zaradi katerih se je povpraševanje po krznu že desetletja vztrajno zmanjševalo - in izkoristiti zeleno potrošništvo.  S prikazovanjem krzna kot "naravnega, trajnostnega in obnovljivega," je kampanja prepričevala Kanadčane, da krzno ni le neškodljivo, temveč celo koristno za okolje. "Želite pomagati naravi? Potem se v službo peljite s kolesom, reciklirajte in kupite krzneni plašč," je Alan Herscovici, podpredsednik FCC, leta 2008 povedal za časnik National Post


Tistim, ki poznamo krznarsko industrijo, se je ironičnost te nove kampanje zdela smešna, dokler nismo spoznali, da ji ljudje dejansko nasedajo. Pozitivna medijska poročila o kampanji so se pojavljala po vsej državi, s krznarstvom povezana podjetja, kot na primer Canada Goose, so okoljsko sporočilo pričela vpletati v svoje oglaševalske akcije in rodila se je nova generacija kupcev krzna.

Nihče natančno ne ve, kako veliko vlogo je kampanja "Krzno je zeleno" imela pri oživitvi popularnosti krzna, a nekaj je gotovo: FCC je uspela velika prevara. Uspeli so se prikazati kot "združenje" okoljevarstvenikov in ne kot to, kar dejansko so: lobistična skupina, ki jo financira industrija. FCC svoje poslanstvo opisuje kot "podporo, zaščito in promocijo … interesov [svojih] članov." To, da FCC prikazuje krzno kot okolju prijazno, je tako, kot da bi podjetje Phillip Morris (pardon, Altria) cigarete promoviralo kot zdravju koristne.

Kljub očitnemu konfliktu interesov in absurdnim trditvam, da je ubijanje živali odličen način pomoči naravi, pa kampanja "Krzno je zeleno" ni naletela na prav močno nasprotovanje. Zakaj? Ker glede na to, da kanadski urad za konkurenco ne omejuje ali kakor koli drugače kvalificira uporabe izrazov, kot sta "zeleno" ali "okolju prijazno" - izrazov, za katere celo ameriška zvezna komisija za trgovino in mednarodna organizacija za standardizacijo menita, da so "preohlapni, da bi bili smiselni" -  ni prav veliko, čemur bi lahko nasprotovali. Medtem so agencije za oglaševalske standarde v Angliji, na Danskem, Finskem in Nizozemskem ter v Italiji razsodile, da je oglaševanje krzna kot okolju prijaznega napačno in zavajajoče.


Kljub tem mednarodnim precedensom pa FCC v Kanadi neovirano nadaljuje s kampanjo "Krzno je zeleno", ki je zasnovana na treh zavajajočih trditvah:

Krzno je "naravno"

Vir slike: www.feral.org.au 
FCC trdi, da je krzno "naravno", ker je "biorazgradljivo". Prav tako trdi, da se krzno lahko "podeduje in ga nosita dve ali celo tri generacije," ob tem pa izpusti dejstvo, da je edini način za zagotovitev obstojnosti krzna strojenje, kemični proces, katerega edini namen je preprečiti, da bi se krzno biorazgradilo. Pri strojenju se uporablja cela vrsta strupenih in karcinogenih kemikalij, vključno s formaldehidom in kromom, s katerimi se DNK krzna spremeni do tolikšne mere, da je določitev vrste živali, od katere je prišlo, skoraj nemogoče.


FCC pravi, da je krzno "naravno" tudi zato, ker s pastmi ujete živali prihajajo iz "narave", pri tem pa prikladno pozabi povedati, da 80% krzna v Kanadi prihaja s farm za krzno. Najpogosteje rejene živali so minki, katerih teritorij v naravi obsega do 10 kvadratnih kilometrov, na farmah pa so prisiljeni vse življenje preživeti ujeti v majhnih žičnatih kletkah, katerih talna površina je manjša od dveh listov papirja. Živali na farmah ne morejo tekati, loviti, se skrivati in se normalno socializirati, hranijo jih z odpadki iz klavnic in ribjih farm, pri komaj sedmih mesecih starosti pa jih zadušijo s plinom ali ubijejo z analnim električnim šokom.

Še dobro za FCC, da uporaba izrazov, kot je "naravno", v Kanadi ni omejena.


Krzno je "obnovljivo" 

Če nas je zgodovina našega odnosa do živali kaj naučila, potem vemo, da je obravnavanje živali kot "obnovljivega vira" najhitrejša pot za njihovo uničenje. Ta koncept ni le zastarel, temveč tudi ni v skladu z našim stališčem do živali, s katerimi živimo - vsaka izmed njih je edinstven, nezamenljiv posameznik in divje živali niso nič drugačne. 

Kljub temu, kar FCC želi, da verjamete, lovljene živali niso "presežek", niso šibke ali bolne, temveč jih lovijo zgolj zato, ker pripadajo eni od 10 ali 12 (izmed 140,000 v Kanadi živečih) vrst živali z mehkim, gostim kožuhom. Medtem, ko FCC svoje člane prikazuje kot "dejavne okoljevarstvenike", pa krznarska industrija v resnici pobije toliko živali, kot jih lahko proda. In ker pasti med živalmi ne delajo razlik, se vanje ulovi in v njih umre tudi na milijone "neciljnih" živali, vključno s psi, mačkami in številnimi ogroženimi vrstami. (Očitno so tudi te živali "obnovljive".)

Trgovina s krznom ima dolgo zgodovino spreminjanja "obnovljivih" vrst v ogrožene in/ali izumrle. Te vrste vključujejo severnoameriškega morskega minka, ki je zaradi nenehnega lova s pastmi izumrl, in novofundlandsko kuno, ki je na robu izumrtja (živi le še med 300 in 600 posameznikov te vrste). Bližje meji imajo kanadski lovci s pastmi zasluge za znižanje ameriške populacije rosomaha na rob izumrtja, razlog za to pa je v veliki meri dejstvo, da je povprečno plačilo za kožuh rosomaha 400 dolarjev.

Kaže, da FCC živali obravnava kot "obnovljive", dokler obstajata vsaj še dva predstavnika posamezne vrste.

Krzno je "trajnostno"

Glede na vlogo, ki jo ima krznarska industrija pri potiskanju živalskih vrst na (ali čez) rob izumrtja, je izraz "trajnostno" morda še najbolj vprašljiv. A masovno pobijanje divjih živali ni edino, kar je pri krznarski industriji netrajnostno, še posebej, ker 80% kanadskega krzna izhaja z intenzivnih farm, ki so ena najbolj potratnih in onesnaževalskih industrij na planetu.

Kot razkriva pionirsko poročilo o reji minkov iz leta 2011, je krzno s farm v različnih okoljskih kategorijah vključno s porabo zemlje, klimatskimi spremembami, škodovanjem ozonskemu plašču, onesnaževanjem zemlje in vode ter strupenimi odplakami od 2 do 28-krat bolj škodljivo kot tekstil (vključno z bombažem in poliestrom). Poročilo navaja še, da je za vsak kilogram krzna minkov ustvarjenega 110 kg ogljikovega dioksida - toliko, kot ga ustvari vožnja z avtomobilom od Toronta do mesta St. John v New Brunswicku [to je toliko, kot da bi se petkrat peljali iz Lendave v Koper].

Vir slike: http://m.theglobeandmail.com/

Poročilo navaja tudi, da se z vsakim kilogramom krzna ustvari 200 kilogramov fekalij. V Novi Škotski, kjer se nahaja večina farm za krzno v Kanadi, so odplake s farm z minki izredno škodljive za zemljo in podtalnico ter predstavljajo veliko tveganje za ribe, ptice, domače in divje živali, ljudi in okolje. Vladna inšpekcija je leta 2009 ugotovila, da je 37 od 38 farm dovoljevalo odtekanje odplak v gozdove, močvirja, barja ali travnike, medtem ko je ločena analiza kvalitete voda farme z minki identificirala kot "najverjetnejši vir onesnaženja" desetih jezer v provinci.

Vir slike: www.yarmouth.org 

Paula Lishman, oblikovalka krznenih oblačil in predsednica FCC, pa krzno še vedno opisuje kot "neonesnaževalsko".

Krzno NI zeleno

Kot lahko vidimo, so neregulirani in slabo definirani izrazi kot "zeleno", "okolju prijazno", "naravno", "biorazgradljivo", "obnovljivo" in "trajnostno" praktično brez pomena, kadar jih uporabljajo lobistične skupine kot je FCC, čigar namen je polnjenje denarnic v krznarski industriji, četudi ob najhujših oblikah zavajanja. Kljub obupnim in zavajajočim poskusom FCC, da bi kruti in umirajoči industriji dali novo podobo, pa resnica ostaja: pri krznu je zelen samo profit.

Originalni članek je objavljen v kanadski izdaji spletnega časnika Huffington post, 25. februarja 2013. Avtorica je Shannon Kornelsen.
Prevod: Veganska iniciativa.