sreda, 03. september 2014

10 nasvetov za veganske starše in šolarje

Ruby Roth, ki jo v slovenskem prostoru poznamo predvsem kot avtorico otroških slikanic Zato ne jemo živali in Veganstvo je ljubezen in o kateri smo že pisali na našem blogu, kot mati vé, da se veganski otroci v šoli lahko spopadajo s prav posebnimi težavami. Zato je novembra 2012 kot gostja na blogu Living the well life objavila prispevek z nasveti za veganske šolarje in njihove starše. V upanju, da pridejo prav tudi slovenskim družinam, objavljamo prevod njenega prispevka.

Poletja je konec, pred spanjem spet navijamo budilko in naše življenje se ponovno ustaljuje v šolsko rutino. Moja posvojenka Akira, ki je že od rojstva veganka, bo kmalu dopolnila 8 let. Hodi v 3. razred in v svojem oddelku je najmlajša ter, nenavadno, edina deklica. Veliko je stvari, na katere se mora privaditi, a biti odkrita glede svojega veganstva na srečo ni ena izmed njih. Akira je samozavestna in predana in do sedaj je z lahkoto premostila vsako oviro. Vedno pa ni tako. Vemo, da je za otroke vegane šolski razred lahko zelo težavno okolje. Z Akirino pomočjo zato ponujam deset nasvetov za veganske starše in šolarje, da bodo sošolci veganstvo lažje sprejeli kot normalno in da bo šolsko leto lažje!

Ruby in Akira. Vir: http://instagram.com/ruby_roth

1. Skupaj nakupujte hrano in pripravite šolsko malico.
Ko skupaj nakupujete na tržnici ali v trgovini, imate čas in priložnost za pogovor o hrani, ki jo izbirate. Otrokom sproti razložite, zakaj ste izbrali določene izdelke, zastavite jim tudi kakšno vprašanje ter prisluhnite njihovemu mnenju. Skupaj načrtujte šolske malice ali kosila. Pogovor bogati otrokov besedni zaklad in okrepi zaupanje v način življenja vaše družine.

2. Skupaj opazujte svet.
Bolj ko otroci razumejo razloge za veganstvo, bolj samozavestni in bolj vztrajni bodo. Kadar koli se ponudi priložnost, izpostavite, kar opazite v neveganskem svetu - jumbo plakat, ki oglašuje meso, oglase o mleku "srečnih krav", oglase z govorečimi risanimi živalskimi liki - in se z otroki o tem pogovarjajte. Kdo naroča te oglase? Ali so krave na farmah srečne? Ali lahko vemo, da imajo živali čustva, čeprav ne govorijo našega jezika? 
V znanju je moč - nikoli ni prezgodaj za pogovor o pristranskih sporočilih družbe.

3. Pridobite si zaveznike.
Ko otroke pripeljete v šolo, ko pridete ponje ter na šolskih dogodkih svojo družino predstavite učiteljem in vodstvu šole. Če ste z njimi v dobrem, prijateljskem odnosu, se bodo tudi vaši otroci v šoli počutili bolj varno in sproščeno. Poiščite primeren trenutek, ko lahko diskretno pristopite h komu od šolskega osebja, in nakažite, da si želite imeti njihovo podporo. Rečete lahko, na primer: "Mimogrede, moj otrok je edini vegan v svojem razredu. Hvaležen bom, če boste pozorni in me opozorili na kakršno koli draženje ali morebitne druge težave."

4. Ne pretiravajte.
Če je vaš otrok zadržan, mu pripravljajte malice oziroma kosila, ki na videz niso zelo drugačna od tistih, ki jih jedo njegovi sošolci - sendviče z marmelado in maslom iz oreškov, zavitke s humusom, rižoto s fižolom, testenine z brokolijem itd. Če je vaš otrok po nekaj mesecih pripravljen na naslednji korak, pa lahko v šolo nese tudi solato iz listnatega ohrovta, potreseno s spirulino (Akira sedaj takšno malico zelo priporoča).

Ruby na svojem instagram kanalu http://instagram.com/ruby_roth pogosto objavi fotografije malic, ki jih pripravlja za Akiro.

5. Pričakujte vprašanja.
Če ste pripravljeni, ste samozavestni. Priporočam, da doma vadite vprašanja in odgovore in naj to postane navada. Z malo predhodnega razmišljanja v domačem okolju bodo tudi najmlajši šolarji z lahkoto odgovorili na osnovna vprašanja, kot na primer "Kaj pomeni vegan?" ali "Zakaj si vegan?". Z Akiro vam ponujava nekaj odzivov na vprašanja, ki jih bodo verjetno zastavili vašemu otroku:

Vprašanje: "Zakaj si vegan? Zakaj to ješ?"
Odgovor 1: "V naši družini ne jemo živali."
Odgovor 2: "Jem le rastlinsko hrano - prav tako kot to počnejo nekatere izmed največjih živali na svetu, na primer gorile, bivoli in sloni."
Odgovor 3: "Jem vegansko hrano. Si že kdaj jedel jabolko? No, potem tudi ti ješ vegansko hrano."

Vprašanje: "Fuj, ogabno!"
Odgovor 1: "Vem, da si, kaj sem pa jaz?"
Odgovor 2: "Če ti tako misliš …"
Odgovor 3: "Veliki otroci radi poskusijo kaj novega."
Odgovor 4: "Jem vse barve mavrice."
Odgovor 5, izrečen nekoliko šaljivo: "Vsaj ne jem mrtvih živali!"

Vprašanje: "Haha, ti pa ne smeš jesti teegaaa!"
Odgovor 1: "Hvala, da ponujaš, vendar ne, hvala."
Odgovor 2: "Lahko, če hočem, vendar ne želim."

Za več idej in nasvetov, kako otroke pripravimo na morebitno konfrontacijo, obiščite na primer spodnji povezavi:

6. Delite!
Občasno naj otroci v šolo nesejo prigrizke in jih delijo s sošolci. Poskusite na primer veganske piškote ali krekerje, goji jagode in mandlje, pokovko, čips iz listnatega ohrovta, škatlo žitnih ploščic in podobno. Če vam je nerodno in za takšen podvig potrebujete poseben razlog, je to lahko recimo "zeleni ponedeljek".

7. Bodite pripravljeni.
Učitelju dajte v hrambo zavojček najljubših prigrizkov vašega otroka in se tako izognite zadregi, ko v šoli ob nepričakovanem praznovanju ni na voljo ničesar, kar bi vaš otrok lahko jedel.

8. Doživljajte.
Obiski v zatočiščih za živali bodo vašim otrokom pomagali razumeti in spoštovati resnične življenjske potrebe živali (ki jih ni mogoče videti v živalskih vrtovih, cirkusih in morskih parkih). Osebno doživetje sočutja do živali otrokom pomaga pri soočanju z vsakdanjimi težavami ali vprašanji, s katerimi se soočajo kot vegani.  

Ruby in Akira v zatočišču za rešene živali. Vir; http://freefromharm.org

9. Izobražujte.
V šoli se ponudite za vodenje mesečne kuharske delavnice. Pokažite, kako narediti vegansko čokoladno "mleko", mini sendviče z banano in mandljevim maslom, smoothie z zamrznjenim mangom, ovsene kosmiče s sadjem in javorjevim sirupom ali pa enostavno solato. Otroke spomnite, da lahko na spletu skupaj s starši najdejo obilico brezplačnih receptov.

10. Ob nezgodah ne kaznujte, temveč odkrijte vzrok.
Zaradi nekaj grižljajev neveganske rojstnodnevne torte ne bo konec sveta. Osredotočajte se na to, da bo veganska izkušnja v očeh vaših otrok ostala pozitivna in veganstvo "normalni" del vašega skupnega vsakdana. Če otrok v vaši odsotnosti poseže po neveganski hrani in ga za to kaznujete, s tem ničesar ne dosežete. Če je otrok to storil namenoma in ne po nesreči, ga ne karajte, temveč raje poskusite odkriti, kakšen problem je vaš otrok s tem želel odpraviti (morda ni hotel biti izjema ali "čudak"), tako da boste v prihodnje lahko bolje pripravljeni.

Prevod: Veganska iniciativa