torek, 13. november 2012

Poročilo z druge mednarodne konference o pravicah živali

Luksemburg, 13. - 16. september 2012

Vajeni smo se srečevati, združevati in spoprijateljiti preko e-pošte in družbenih omrežij ter v okolici naših domov. Redkejše pa so priložnosti, ko se srečujemo z ljudmi z vseh strani sveta na enem mestu z enim namenom - da se spoznamo, učimo drug od drugega in tkemo prijateljstva. Mednarodna konferenca o pravicah živali v Luksemburgu je bila ravno takšna priložnost. Nekateri smo imeli srečo, da smo jo lahko izkoristili.

Konferenca je bila tokrat že druga po vrsti. Organizacija je bila brezhibna, vsebina odlična in mesto prireditve enkratno. Konferenco je organiziralo luksemburško društvo Save Animals Asbl. Njen namen je bil vzpostaviti mednarodno točko povezovanja aktivistov in aktivistk s področja pravic živali in predstaviti sodobne poglede na temo pravic živali in aktivizma.
 

Štiridnevni program, od četrtka do nedelje, se je odvil v Kulturfabrik v kraju Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Opuščena klavnica, predelana v kulturno središče, je bila v brk svoje zgodovine kraj srečanja vseh, ki se zanimajo ali borijo za pravice živali. Prišli/e so iz Južne Afrike, Brazilije, skoraj iz vseh evropskih držav, Združenih držav Amerike itd. Program je bil sestavljen iz predavanj, poročil o projektih, filmskih predstav, okroglih miz, stojnic in, morda najpomembnejše, odmorov ter kosil. Ker se je vse dogajalo na enem mestu in so organizatorji/ce poskrbeli, da ni bilo nikakršnih skrbi, smo se lahko družili in izmenjevali izkušnje s 300 aktivisti/kami in somišljeniki/cami. Vse to je ustvarilo izjemno vzdušje.

Nepravično je izpostaviti samo določena predavanja ali projekte, vendar bi težko predstavili vseh 50 predstavitev. Zato bomo omenili le tiste vsebine in predstavitve, ki so nam ostale posebno v spominu.

Izjemen vtis so pustile predstavitve neposrednega reševanja živali, kot so jih predstavili Tino Verducci na primeru reševanja beaglov iz podjetja Green Hill v Italiji; Chris deRose je predstavil delo društva Last Chance for Animals, ki ima desetletja dolgo zgodovino razkrivanja trpljenja živali; Sarah Rutherford Smith pa je predstavila, kako poskušajo v Južni Afriki ustaviti krivolov črnih nosorogov, ki jim grozi izumrtje.
 
Malokdo je ostal ravnodušen ob obeh predavanjih, ki jih je s skrajno predanostjo podal Steve Best. S podobnim žarom je o delu z otroki in o leposlovju kot orodju izobraževanja otrok o resničnem življenju živali predstavil Stephen Marcus Finn iz Južne Afrike.
 
O zanimivih in zelo uspešnih projektih, ki predstavljajo vegansko prehrano širši  javnosti  in lajšajo veganski način življenja, sta poročala Felix Hnat iz Avstrijskega veganskega društva in Sebastian Zösch iz Nemške vegetarijanske zveze.
 
Na konferenci se je veliko govorilo tudi o zatiranju človekovih pravic, saj se je v preteklih dveh letih zgodilo precej zaskrbljujočih dogodkov za aktiviste, ki se ukvarjajo s pravicami živali. Felix Hnat je poročal o sodnem procesu proti aktivistom v Avstriji, Sharon Nuñez pa je predstavila obsodbo aktivistov v Španiji.


Nadzor nad aktivizmom in državna represija gibanja za pravice živali sta bili temi, ki sta bili zelo odmevni na vseh štirih dnevih konference. Takšne dogodke, kakršni so se nedavno zvrstili v Avstriji in Španiji, lahko prav kmalu pričakujemo povsod, saj je borba kapitalističnih lobijev proti vsem, ki ovirajo njihove poslovne cilje, zelo močna. O tem so na ločeni razpravi poročali trije znani aktivisti: Sharon Nuñez iz Španije, Felix Hnat iz Avstrije in Brendan McNally iz Velike Britanije, ki so z nami delili svojo izkušnjo o aretacijah na neutemeljenih in lažnih obsodbah. Na to temo smo si ogledali tudi nagrajeni dokumentarni film o avstrijskem sodnem procesu s pomenljivim naslovom - Der Process.
 
Nemalokrat so aktivisti v borbi za boljši svet označeni za državne sovražnike ali celo teroriste. Na svoji koži je represijo doživel tudi izjemni gost konference, nekdanji hollywoodski igralec Chris DeRose, ki se že 30 let posveča aktivni borbi za pravice živali. Prisotne je do joka spravila posneta direktna akcija njegove organizacije Last Chance for Animals, razkritje ilegalne trgovine s psi in osvoboditev mlade opice Britches izpod jarma vivisektorjev.

Na posvetu nas je bilo sedem iz Slovenije. Nekateri prvič (in verjetno ne zadnjič), drugi pa so se z veseljem vrnili že v drugo. Tokrat smo imeli priložnost predstaviti delo Veganske iniciative (Veganska iniciativa rojena v Sloveniji), česar smo bili zelo veseli, saj se je iniciativa vzpostavila ravno na prejšnji luksemburški konferenci. Po enem letu dela smo se vrnili in našli nov zagon za naprej.

Vsak od nas je na konferenci dobil nekaj zase, skupaj pa smo s seboj vzeli naslednja sporočila:
  • Veganske kampanje naj bodo organizirane tako, da se doseže in pouči tiste, ki veganstva in pravic živali še ne poznajo. Prepričanih ni potrebno več prepričevati.
  • S skupnimi močmi se doseže izjemne zmage - primer italijanskega Green Hilla. Na protestu proti podjetju, ki je vzrejalo beagle za prodajo laboratorijem, ki so jih v imenu znanosti mučili, se je samo v Rimu zbralo 10.000 ljudi. Green Hill je danes zaprt!
  • Aktivisti moramo paziti tudi nase. Paziti moramo na medsebojne odnose - vsi se borimo za skupni cilj osvoboditve živali; ne smemo pa pozabiti tudi na lasten počitek, hobije, zdravje in druženje. Uspešni bomo le, če bomo sposobni delovati leta, ne pa le mesece.
  • Okolje je pomembno, četudi smo predani le pravicam živali. Uničenje okolja, ki smo mu priča in ki ga tudi sami povzročamo, omejuje življenjski prostor in pogoje vsem živalim.
  • Aktivizem ima mnoge obraze - od neposrednih akcij reševanja živali do celo poslovnih idej, ki pripomorejo k lažjemu veganskemu življenju. Poprimi za tisto, kar ti gre najbolje in te izpolnjuje.
  • Zavedati se moramo tudi svojih pravic in njihove ranljivosti. Spremljati in podpirati moramo aktiviste/ke, ki so zaradi svoje  legalne in legitimne borbe za pravice živali v nemilosti pravnega sistema.

Namen konference je bil prepričljivo uresničen. Dobra organizacija, program in udeleženci so ustvarili vzdušje skupnosti. Le-ta je raznolika, dobro poučena in predana izboljšanju tega sveta za živali in nas same. Upamo, da se bomo lahko naslednje leto spet srečali.


Ni komentarjev:

Objavite komentar