Pravice živali v risani obliki, 2.del

Tokrat predstavljamo Nemi, junakinjo kratkih stripov norveške avtorice Lise Myhre. Nemi dnevno izhaja v približno 60 različnih časnikih v večih evropskih državah, izdanih pa je bilo tudi že več knjig. Tematika je ponavadi zelo lahkotna, občasno pa se dotakne problematike konzumiranja živali, krzna in podobnega. Kljub temu, da pravice živali pri Nemi niso stalnica, zaradi širokega kroga bralcev vpliv Nemi ni zanemarljiv.

Več o Nemi najdete na http://www.nemicomics.com/

Pravice živali v risani obliki, 1.del

Socialna, družbena in politična problematika so pogoste teme kratkih risanih stripov in čeprav redkeje zastopani temi, pravice živali ter veganstvo tudi tukaj nista izjemi. V tem prispevku predstavljamo delo znanega ameriškega risarja. Dan Piraro je avtor slik, ilustracij in stripov ter je najbolj znan po nagrajeni seriji enosličnih stripov Bizarro, ki pogosto vključuje teme s področja veganstva in pravic živali. 

Tukaj predstavljamo le nekaj Pirarovih sličic; več jih najdete na http://www.bizarro.com/vegan/index.htm

Zatočišče za živali IANUA

V kraju Kostanj na Hrvaškem se je leta 2008 odprlo zatočišče za živali z imenom IANUA. Namen zatočišča, ki sta ga  ob pomoči hrvaškega društva Prijatelji životinja ustanovila Antonija in Zdravko Đerek, je zagotoviti stalni dom za živali, ki so bile rešene iz ujetništva in so bile v največ primerih izkoriščane za prehrano ljudi. Prav tako je namen zatočišča promovirati veganski način življenja.

Za razliko od običajnih azilov za živali so vsi stanovalci zatočišča enakopravni člani družine. Vsi se lahko svobodno gibljejo po celotnem zemljišču, ki predstavlja njihov stalni dom.

Stanovalce in nekatere obiskovalce ter podpornike zatočišča lahko spoznate v prispevku hrvaške nacionalne televizije: Ianua i Veseli vegani, nespecizam.

Zatočišče IANUA deluje neprofitno, veseli bodo vašega obiska, podpore in pomoči.

Ianua Facebook

Zgodba o tem, kako je potekala izgradnja zatočišča

Karnizem za meso-jedce

Večina izmed nas, ki smo že od malega jedli meso, se ne zaveda, da vsakič, ko sedemo k jedi, delujemo v skladu z nevidnim sistemom prepričanj, ki je vplival na oblikovanje našega mišljenja, izbir, občutkov in obnašanja. Ne zavedamo se, kako smo bili pogojevani jesti živali, ne da bi pomislili na posledice naših odločitev za nas ali za druge, ali se sploh ovedli, da odločamo. Ta nevidni sistem prepričanj, karnizem, je ustvaril iluzijo, da so naše odločitve pri zauživanju mesa svobodne. A karnizem je zasnovan tako, da humanim ljudem omogoča soudeležbo pri nehumanih dejavnostih, ne da bi se zavedali, kaj počnejo, in da blokira naše zavedanje, tako da nevede delujemo proti našim lastnim interesom ter interesom drugih. Če jeste meso, potem morate in zaslužite poznati resnico o karnizmu, da se boste lahko svobodno odločali, saj brez zavedanja ni svobodne izbire.

Kako karnizem vpliva na vas in vaš svet

Prehranjevanje je ena naših najpogostejših in najpomembnejših dejavnosti. Naša izbira hrane ima neposreden in močan vpliv na naše telo in um, na druge ljudi, na milijarde živali in na naš planet:

• Uživanje živalskih izdelkov je danes v zahodnem svetu vodilni vzrok nekaterih najbolj resnih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, diabetesom in rakom. Ameriško dietetično združenje zagovarja rastlinsko prehrano ne le kot ustrezno, temveč celo bolj zdravo od karnistične.

• Živalski proizvodi na naših krožnikih vsebujejo nevarne kemikalije, med drugim arzen, amoniak in živo srebro; zdravila, kot so sintetični hormoni in antibiotiki, ki lahko povzročijo na zdravila odporne infekcije; ter pesticide in velike količine fekalij.

• Devetindevetdeset odstotkov mesa, jajc in mlečnih izdelkov, ki jih poje povprečen Američan, prihaja iz obratov za intenzivno rejo živali, v katerih je tisoče živali natlačenih skupaj v umazaniji in  nehigienskih pogojih. Takšni obrati so vodilni vzrok pandemskih grip – vključno s H1N1, azijsko gripo ter boleznijo norih krav – in potencialno smrtonostnih okužb s hrano, kot so E. coli, salmonela in listerija.

• Živali, katerih telesa izkoriščamo za meso, jajca in mlečne izdeke, živijo in umrejo v bedi in trpljenju. Rojene so v velikanskih, umazanih, prenatrpanih tovarnah, ki so pogosto brez oken; materam jih odvzamejo kmalu po rojstvu; brez anestetikov jih kastrirajo, jim režejo kljune in rogove ter jih žigosajo; milijone samic celo njihovo življenje nasilno osemenjujejo v “posiljevalnih stajah”. Te živali pokončajo na neusmiljenem tekočem traku za razstavljanje, s tempom, pri katerem je živali nemogoče temeljito omamiti – tako da se mnogim vklenenjenim in obešenim “pušča kri” pri polni zavesti – nato, če preživijo puščanje krvi, se jih še žive vrže v vrelo vodo. Vsak obrok, ki vsebuje živali, dejansko prihaja od čutečega bitja, ki je živelo in umrlo v agoniji.

• Čeprav so znanstveniki pokazali, da ribe in druge morske živali čutijo bolečino, se vsako leto milijarde teh bitij, ki so natrpana v prepolnih bazenih, bogatih s paraziti, bakterijami ter zdravili in kemikalijami za nadzor bolezni, brutalno pokolje za človeško porabo. “V divjini ujete” morske živali prav tako neznosno trpijo, prekomerno ribarjenje pa je odgovorno za poškodbe ali smrt 30 milijonov ton nenamerno ujetih morskih živali (delfinov, ptic, želv itd.) letno in za dejstvo, da je 70% svetovne populacije rib ali popolnoma izkoriščene ali uničene.

• Živalsko kmetijstvo je med najpomembnejšimi povzročitelji nekaterih nabolj kritičnih okoljskih težav 21. stoletja, ki obsegajo onesnaževanje vode, krčenje gozdov, erozijo, izumiranje vrst, uničenje biotske raznolikosti oceanov, emisije toplogrednih plinov, pomanjkanje čiste vode in kopičenje kemičnih odpadkov. Združeni narodi so pred kratkim izdali poročilo, v katerem pozivajo h globalnemu prehodu na vegansko prehrano kot ključnemu ukrepu proti okoljski krizi.

• Pogoji v (ameriških) tovarnah za pakiranje mesa in v klavnicah so tako nevarni in nasilni, da po mnenju organizacije Human Rights Watch kršijo osnovne človeške pravice.

• Da bi lahko jedli meso in izločke nekoč živega bitja, se moramo psihološko in čustveno odklopiti od resnice naše izkušnje. Naša čustva in resnične misli morajo otopeti, da lahko blokiramo svoje zavedanje (t.j. misliti moramo, da jemo “meso” in ne mrtve živali) in empatijo do živali, ki je postala naša hrana – zavedanje in empatija pa sta sestavni del našega dojemanja sebe.

• Kadar jemo živali, ne spoštujemo svoje lastne integritete. Integriteta je povezanost naših vrednot in ravnanja. Za večino od nas, naš sistem temeljnih vrednot ne dopušča neupravičenega nasilja do drugih čutečih bitij, tako da takrat, ko uživamo izdelke iz njihovih teles, delujemo v nasprotju z našimi najglobljimi vrednotami.

Karnizem je dominanten, utrjen sistem; v dobrem in slabem smo vsi udeleženci v tem sistemu. Naša izbira ni, ali naj sodelujemo, temveč, kako naj sodelujemo. Z zavedanjem karnizma lahko izberemo, da smo aktivne priče in ne pasivni gledalci, da smo informirani potrošniki in usposobljeni državljani. Z zavedanjem lahko izberemo tisto, kar je v najboljšem interesu nas samih, živali in našega planeta, ter živimo bolj pristno in svobodno izbrano življenje.

Z dovoljenjem avtorice.

Prevod Veganska Iniciativa, oktobra 2011.

Vir:

http://carnism.com/meateaters.htm

Povezovanje dejstev

"Povezovanje dejstev" je britanski dokumentarni film, ki vas vabi na potovanje - skupaj s kuharjem, kmetom, članico parlamenta, z atletinjo, dietetinjo in s pesnikom - da bi raziskali poživljajoč način življenja, ki združuje odlično zdravo hrano z reševanjem mnogih globalnih izzivov, ki so danes pred nami.

Boste tudi vi povezali dejstva in postali del rešitve? :-)

"Making the Connection" is a 2010 film by The Vegan Society and Environment Films
Z dovoljenjem, podnapisi Veganska Iniciativa, julija 2011

Vegan za življenje!

Danes, 1. novembra 2011, praznujemo že 67. svetovni dan veganstva, obletnico ustanovitve prvega veganskega društva na svetu. Ob tej priložnosti bi radi najprej pojasnili pojma veganstvo in vegetarijanstvo, saj ju zaradi skupnega korena ljudje pogosto zamešajo.

Vegetarijanec je tisti, ki ne jé mesa (najsi je prišlo od kopenske ali vodne  živali). Medtem, ko tudi izraz vegan pogosto slišimo v povezavi z načinom prehranjevanja, pa ta pojem zajema še veliko več. Vegani ne uživamo nobenih živil živalskega izvora (vključno z mlekom, jajci ipd.), prav tako ne uporabljamo kozmetike, ki je testirana na živalih ali celo vsebuje sestavine živalskega izvora, ne oblačimo ali kako drugače uporabljamo usnja, krzna, volne, perja, svile ... 

Veganstvo namreč ni le način prehranjevanja, temveč prepričanje.


Vegani prepoznavamo živali kot prebivalce tega planeta z lastnim nedotakljivim dostojanstvom in zato ne podpiramo nobene industrije ali aktivnosti, ki živali obravnava zgolj kot človekove objekte, lastnino, sužnje ali kakorkoli drugače ljudem na razpolago. Ob zagovarjanju pravic živali pa vegani nikakor nismo sovražniki ljudi. Prav nasprotno, zagovarjamo pravico do svobodnega in kvalitetnega življenja vseh živih bitij.

Na svetu je trikrat toliko živali, gojenih za meso, mleko itd., kot ljudi (vir: FAO). Že dolgo je znano, da je živalska industrija največji povzročitelj globalnega segrevanja; odgovorna je za več toplogrednih plinov, kot vsi avtomobili, letala in ladje skupaj. Nedavna raziskava pa ugotavlja, da je industrija mesa in ostalih živalskih proizvodov odgovorna za celih 51% emisij toplogrednih plinov (Goodland, R. in Anhang, J., Livestock and climate change)! Da se vse te živali nahrani, je potrebna ogromna količina rastlinske hrane. Ker prostora za vsa ta polja ni dovolj, v Aziji in Južni Ameriki krčijo deževni gozd; vsako minuto je samo v Braziliji posekan za šest nogometnih igrišč velik del pragozda (vir: Greenpeace). Živinorejska industrija je tudi velik potrošnik vode. Na univerzi v Kaliforniji so izračunali, da se za kilogram govedine porabi vsaj 3,700 litrov vode (nekateri znanstveniki navajajo še veliko večjo številko), medtem ko je za kilogram žita potrebnih le 120 litrov vode. Hkrati je v kilogramu mesa približno 2800 kalorij in 174g beljakovin, v kilogramu žita pa 3300 kalorij in 110g beljakovin. Zato ne preseneča podatek WorldWatch instituta, da je kos zemlje, na kateri se pridela hrana za mesojedca, vsaj 20 krat večji kot tisti, ki zadošča za pridelavo hrane za vegana. Opozarjajo tudi, da bi milijardo ljudi na svetu, ki živijo v pomanjkanju in lakoti, z lahkoto nahranili, če z žitom, sojo in ostalimi pridelki ne bi hranili živali, gojenih za meso, mleko in jajca. G.L. Francione, priznani pravnik in zagovornik enakopravnosti živali in ljudi, postreže še s podatkom, da bi količina žita, s katero samo v ZDA vsak dan krmijo živali na farmah, zadostovala za dva hlebca kruha za vsakega človeka na svetu! Poudari tudi, da je veganstvo edina pot do enakopravnosti na Zemlji in do rešitve okoljske problematike.

Vedno več strokovnjakov pritrjuje, da je hrana, ki vsebuje sestavine živalskega izvora, za človeka nezdrava in da uravnotežena veganska prehrana, ki sestoji iz zelenjave, sadja, oreškov, semen, stročnic in žit, človeku v vsakem starostnem obdobju zagotavlja vse hranilne snovi, ki jih potrebuje. Hkrati pri veganih opažajo veliko manj bolezni kot so nekatere oblike raka, bolezni srca in ožilja, osteoporoza, diabetes in bolezni ledvic (vir: American Dietetic Association).


Veganstvo danes ne velja več za ekstremizem in število veganov po svetu vztrajno raste. Med njimi je tudi veliko znanih osebnosti. Igralci Woody Harrelson, Ellen DeGeneres, Joaquin Phoenix, Elijah Wood in Alicia Silverstone, glasbeniki Bryan Adams, Moby, Anthony Kiedis, Sinead O'Connor, Alanis Morissette in Thom Yorke, manekenki Petra Nemcova in Heather Mills ter športniki Carl Lewis, Sally Eastall in Salim Stoudamire so le nekateri izmed njih (vira: Vegan Society in Vegan Nutritionista). Nesmisel trpinčenja živali je že pred več kot 2500 leti spoznal tudi grški filozof in matematik Pitagora: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo med sabo ubijali. Resnično, kdor seje semena ubijanja in bolečine, ne more žeti radosti in ljubezni."


Današnji dan je torej praznik sočutja, zdravega načina življenja, odgovornega odnosa do okolja in čas, ko soljudi spodbujamo k razmišljanju o tem, kaj (in koga) jedo in kako lahko človeškim in nečloveškim soprebivalcem našega planeta (in tistim, ki bodo na svet prišli za nami), zagotovimo življenje brez pomanjkanja, zatiranja in v čimbolj zdravem, naravnem okolju. Zato vegani v tem času še posebej intenzivno opozarjamo na posledice, ki jih imajo človeška dejanja na svet. Spodbujamo k spoznanju, da sočutje do živali neizogibno vodi k sočutju do ljudi, česar v svetu nedvomno primanjkuje. Opominjamo, da imamo moč omiliti grozeče katastrofe, kot je globalno segrevanje, ljudje v lastnih rokah – tudi, ko sedemo za mizo k jedi.

Postani tudi ti vegan/veganka, za živali, za ljudi in za planet!

Z najlepšimi željami, Veganska Iniciativa