10 nasvetov za veganske starše in šolarje

Ruby Roth, ki jo v slovenskem prostoru poznamo predvsem kot avtorico otroških slikanic Zato ne jemo živali in Veganstvo je ljubezen in o kateri smo že pisali na našem blogu, kot mati vé, da se veganski otroci v šoli lahko spopadajo s prav posebnimi težavami. Zato je novembra 2012 kot gostja na blogu Living the well life objavila prispevek z nasveti za veganske šolarje in njihove starše. V upanju, da pridejo prav tudi slovenskim družinam, objavljamo prevod njenega prispevka.

Poletja je konec, pred spanjem spet navijamo budilko in naše življenje se ponovno ustaljuje v šolsko rutino. Moja posvojenka Akira, ki je že od rojstva veganka, bo kmalu dopolnila 8 let. Hodi v 3. razred in v svojem oddelku je najmlajša ter, nenavadno, edina deklica. Veliko je stvari, na katere se mora privaditi, a biti odkrita glede svojega veganstva na srečo ni ena izmed njih. Akira je samozavestna in predana in do sedaj je z lahkoto premostila vsako oviro. Vedno pa ni tako. Vemo, da je za otroke vegane šolski razred lahko zelo težavno okolje. Z Akirino pomočjo zato ponujam deset nasvetov za veganske starše in šolarje, da bodo sošolci veganstvo lažje sprejeli kot normalno in da bo šolsko leto lažje!

Ruby in Akira. Vir: http://instagram.com/ruby_roth

1. Skupaj nakupujte hrano in pripravite šolsko malico.

Ko skupaj nakupujete na tržnici ali v trgovini, imate čas in priložnost za pogovor o hrani, ki jo izbirate. Otrokom sproti razložite, zakaj ste izbrali določene izdelke, zastavite jim tudi kakšno vprašanje ter prisluhnite njihovemu mnenju. Skupaj načrtujte šolske malice ali kosila. Pogovor bogati otrokov besedni zaklad in okrepi zaupanje v način življenja vaše družine.

2. Skupaj opazujte svet.

Bolj ko otroci razumejo razloge za veganstvo, bolj samozavestni in bolj vztrajni bodo. Kadar koli se ponudi priložnost, izpostavite, kar opazite v neveganskem svetu - jumbo plakat, ki oglašuje meso, oglase o mleku "srečnih krav", oglase z govorečimi risanimi živalskimi liki - in se z otroki o tem pogovarjajte. Kdo naroča te oglase? Ali so krave na farmah srečne? Ali lahko vemo, da imajo živali čustva, čeprav ne govorijo našega jezika? 

V znanju je moč - nikoli ni prezgodaj za pogovor o pristranskih sporočilih družbe.

3. Pridobite si zaveznike.

Ko otroke pripeljete v šolo, ko pridete ponje ter na šolskih dogodkih svojo družino predstavite učiteljem in vodstvu šole. Če ste z njimi v dobrem, prijateljskem odnosu, se bodo tudi vaši otroci v šoli počutili bolj varno in sproščeno. Poiščite primeren trenutek, ko lahko diskretno pristopite h komu od šolskega osebja, in nakažite, da si želite imeti njihovo podporo. Rečete lahko, na primer: "Mimogrede, moj otrok je edini vegan v svojem razredu. Hvaležen bom, če boste pozorni in me opozorili na kakršno koli draženje ali morebitne druge težave."

4. Ne pretiravajte.

Če je vaš otrok zadržan, mu pripravljajte malice oziroma kosila, ki na videz niso zelo drugačna od tistih, ki jih jedo njegovi sošolci - sendviče z marmelado in maslom iz oreškov, zavitke s humusom, rižoto s fižolom, testenine z brokolijem itd. Če je vaš otrok po nekaj mesecih pripravljen na naslednji korak, pa lahko v šolo nese tudi solato iz listnatega ohrovta, potreseno s spirulino (Akira sedaj takšno malico zelo priporoča).

Ruby na svojem instagram kanalu http://instagram.com/ruby_roth pogosto objavi fotografije malic, ki jih pripravlja za Akiro.

5. Pričakujte vprašanja.

Če ste pripravljeni, ste samozavestni. Priporočam, da doma vadite vprašanja in odgovore in naj to postane navada. Z malo predhodnega razmišljanja v domačem okolju bodo tudi najmlajši šolarji z lahkoto odgovorili na osnovna vprašanja, kot na primer "Kaj pomeni vegan?" ali "Zakaj si vegan?". Z Akiro vam ponujava nekaj odzivov na vprašanja, ki jih bodo verjetno zastavili vašemu otroku:

Vprašanje: "Zakaj si vegan? Zakaj to ješ?"

Odgovor 1: "V naši družini ne jemo živali."

Odgovor 2: "Jem le rastlinsko hrano - prav tako kot to počnejo nekatere izmed največjih živali na svetu, na primer gorile, bivoli in sloni."

Odgovor 3: "Jem vegansko hrano. Si že kdaj jedel jabolko? No, potem tudi ti ješ vegansko hrano."

Vprašanje: "Fuj, ogabno!"

Odgovor 1: "Vem, da si, kaj sem pa jaz?"

Odgovor 2: "Če ti tako misliš …"

Odgovor 3: "Veliki otroci radi poskusijo kaj novega."

Odgovor 4: "Jem vse barve mavrice."

Odgovor 5, izrečen nekoliko šaljivo: "Vsaj ne jem mrtvih živali!"

Vprašanje: "Haha, ti pa ne smeš jesti teegaaa!"

Odgovor 1: "Hvala, da ponujaš, vendar ne, hvala."

Odgovor 2: "Lahko, če hočem, vendar ne želim."

Za več idej in nasvetov, kako otroke pripravimo na morebitno konfrontacijo, obiščite na primer spodnji povezavi:

http://www.veganoutreach.org/articles/vegankid.html
http://www.bullystoppers.com/101_great_comeback_lines.html

6. Delite!

Občasno naj otroci v šolo nesejo prigrizke in jih delijo s sošolci. Poskusite na primer veganske piškote ali krekerje, goji jagode in mandlje, pokovko, čips iz listnatega ohrovta, škatlo žitnih ploščic in podobno. Če vam je nerodno in za takšen podvig potrebujete poseben razlog, je to lahko recimo "zeleni ponedeljek".

7. Bodite pripravljeni.

Učitelju dajte v hrambo zavojček najljubših prigrizkov vašega otroka in se tako izognite zadregi, ko v šoli ob nepričakovanem praznovanju ni na voljo ničesar, kar bi vaš otrok lahko jedel.

8. Doživljajte.

Obiski v zatočiščih za živali bodo vašim otrokom pomagali razumeti in spoštovati resnične življenjske potrebe živali (ki jih ni mogoče videti v živalskih vrtovih, cirkusih in morskih parkih). Osebno doživetje sočutja do živali otrokom pomaga pri soočanju z vsakdanjimi težavami ali vprašanji, s katerimi se soočajo kot vegani.  

Ruby in Akira v zatočišču za rešene živali. Vir; http://freefromharm.org

9. Izobražujte.

V šoli se ponudite za vodenje mesečne kuharske delavnice. Pokažite, kako narediti vegansko čokoladno "mleko", mini sendviče z banano in mandljevim maslom, smoothie z zamrznjenim mangom, ovsene kosmiče s sadjem in javorjevim sirupom ali pa enostavno solato. Otroke spomnite, da lahko na spletu skupaj s starši najdejo obilico brezplačnih receptov.

10. Ob nezgodah ne kaznujte, temveč odkrijte vzrok.

Zaradi nekaj grižljajev neveganske rojstnodnevne torte ne bo konec sveta. Osredotočajte se na to, da bo veganska izkušnja v očeh vaših otrok ostala pozitivna in veganstvo "normalni" del vašega skupnega vsakdana. Če otrok v vaši odsotnosti poseže po neveganski hrani in ga za to kaznujete, s tem ničesar ne dosežete. Če je otrok to storil namenoma in ne po nesreči, ga ne karajte, temveč raje poskusite odkriti, kakšen problem je vaš otrok s tem želel odpraviti (morda ni hotel biti izjema ali "čudak"), tako da boste v prihodnje lahko bolje pripravljeni.

Prevod: Veganska iniciativa

Kisla dejstva o mleku: kaj bi morali vedeti vsi starši

V zadnjih 40 letih je mlečna industrija namenila milijarde dolarjev za oglaševalske kampanje, ki ljudi očarajo, pritegnejo, ali pa celo prestrašijo do te mere, da se odločijo konzumirati njene izdelke. S pocukranimi prsti drži izobraževalne ustanove, domove za ostarele, bolnišnice in zdravniške ordinacije v jeklenem, vedno tesnejšem prijemu; s pristranskimi informacijami, ki podpirajo njeno agendo, pronica v revije, knjige, časopise in oglase. Po desetletjih pranja možganov in manipuliranja z "mlečnimi brki" zdaj domnevamo, da so mlečni izdelki naraven in normalen del človeške prehrane. A to je daleč od resnice.

Kakor vse samice sesalcev (mednje spadamo tudi ljudje), ki proizvajajo mleko za svoj naraščaj, krava izloča mleko, namenjeno njenemu teličku, približno eno leto. Ta masten hormonski izloček (vsebuje preko 60 rastnih in drugih hormonov) je ustvarjen s prav posebnim namenom: da v enem letu iz 30 kilogramskega telička nastane preko 300 kilogramov težka krava ali bik.

Med kravino nosečnostjo stopnja estrogena v njenem telesu skokovito naraste in je več kot 30-krat višja kot takrat, ko ne nosi telička. Da bi povečali dobiček, danes na velikih farmah krave molzejo tudi med nosečnostjo, zato je v kravjem mleku veliko hormonov (tako naravnih kot tistih, ki jih ustvari agrarna industrija), kravje mleko pa vsebuje tudi izredno veliko maščob, kar pri človeku še poslabša povišano stopnjo estrogena.

Ko otroci dobijo ta hormonski koktajl, oglaševan kot magični zdravilni eliksir, izredna količina estrogena v njem preplavi njihova še nerazvita telesa, kar vodi v epidemijo prezgodnje pubertete. Poleg tega z vsakim kozarcem mleka otroci konzumirajo subterapevtsko dozo antibiotikov.

Zaradi tisočev litrov mleka, ki so ga njihova telesa primorana proizvesti vsako leto, so vimena krav nenaravno velika in napeta, v nečistem okolju pa pride tudi do kontaminacije s fekalijami, kar povzroči infekcije oziroma mastitis - to je eden od razlogov, da kravam rutinsko dajejo antibiotike.

Druga nevarna komponenta v kravjem mleku je inzulinu podoben rastni hormon IGF-1. Ko ljudje zaužijemo ta hormon, se poviša tudi stopnja našega lastnega hormona IGF-1. Če so temu hormonu izpostavljene celice raka na dojki ali raka na prostati, se razrastejo kot plevel in bolezen bliskovito napreduje. Zanimivo je, da ta pomembna informacija ni zajeta v nobeni literaturi, ki propagira kravje mleko.

Že od začetka časa so cvetele neštete kulture, v katerih ljudje niso zaužili niti kapljice živalskega mleka. Kako so havajski domorodci preživeli brez kravjega mleka, preden so tujci leta 1793 tja pripeljali krave? Enako kot domorodci v Mehiki pred letom 1521. Mnogo ljudi po svetu še nikoli v življenju ni videlo krave, kaj šele, da bi pili njene hormonske izločke. Velike populacije širom sveta že tisočletja uspevajo brez kravjega mleka. Uživanje kravjega mleka je izredno nenaravno; nobena žival v naravi ne pije mleka druge vrste. Žirafe se ne podijo za doječimi kozami, da bi jim ukradle požirek mleka, in konji se ne hitijo podojiti na seskih svinje; že sama misel na to je absurdna.

Vodilna pediatra dr. Benjamin Spock (tudi vpliven avor zelo dobro prodajanih knjig za starše) in dr. Jay Gordon sta glasna zagovornika tega, da naj prehrana otroka ne vsebuje živalskega mleka. Združenje zdravnikov za odgovorno medicino (Physicians Committee for Responsible Medicine), neprofitna organizacija, v katero je včlanjenih več kot 150.000 zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, že od samega začetka ostro nasprotuje uživanju kravjega mleka.

Ko je leta 2006 strokovna revija Journal of Clinical Nutrition povprašala vse medicinske fakultete v ZDA, kakšen je njihov učni načrt nutricionistike, so ugotovili sledeče: na 106 fakultetah, ki so se odzvale, je študent medicine v povprečju deležen nekaj manj kot 24 ur izobraževanja o prehrani. Nekateri študenti medicine lahko študij zaključijo brez ene same ure izobraževanja o prehrani. Journal of Clinical Nutrition je zaključil, da je na medicinskih fakultetah nutricionistično izobraževanje "nezadostno". To je zelo milo rečeno. Frizerji, na primer, imajo veliko več ur treninga, preden se zaposlijo, starši pa naj zaupajo nasvetom posameznikov s komaj kaj nepristranske izobrazbe o prehrani?

Medicinske šole in fakultete so pod močnim vplivom agrarne industrije. Le-ta ordinacije pediatrov še zmeraj oblega z marketinškimi kampanjami, ustvarjenimi z namenom promocije njene močno manipulativne ideologije, zato ni presenetljivo, da je mnogo dobronamernih pediatrov nepoučenih o nevarnostih mlečnih izdelkov. Če pričakujemo, da bomo v okolju, ki je pod vplivom interesov mlečne in agrarne industrije, deležni smiselnih, objektivnih in nepristranskih nasvetov, potem ni težko predvideti, da nam bodo priporočali, da za vsako ceno uživamo mleko in mlečne izdelke.

Na srečo zmeraj več staršev spoznava resnico o mlečnih izdelkih in sega po bolj zdravih alternativah. Riževo, mandljevo, konopljino ali kokosovo mleko so odlična izbira tako za otroke kot za odrasle. Ni jih težko uživati s polnozrnatimi žitaricami za zajtrk, ovsenimi kosmiči ali v kremnih juhah. Eden mojih najljubših načinov, kako zagotoviti, da otroci (in odrasli) zaužijejo večjo količino hranil, je smoothie z riževim mlekom ali mlekom iz oreškov; dodamo sladke, sveže, sočne cele sadeže in zelenje, na primer listnati ohrovt, špinačo ali solato, ter vse skupaj zmešamo v okusen napitek. Zelena listnata zelenjava je mnogo boljši vir mineralov kot mleko. Vlaknine v sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitaricah in stročnicah pa pomagajo tudi pri odvajanju estrogena iz telesa. Mnogo zelene listnate zelenjave ne vsebuje le obilo kalcija, temveč tudi druge hranilne snovi, ki so ključnega pomena za zdrave kosti, na primer magnezij, bor in C-vitamin. Za zdrave kosti pa je pomembna tudi telesna aktivnost - še en razlog, da otroke s kavča odpeljemo na igrišče.

Prav kakor ljubeč starš svojemu majhnemu otroku ne bi pustil, da se igra na prometni avtocesti, je glede na količino informacij, ki jih že imamo o nevarnostih mlečnih izdelkov, tudi tukaj potrebno biti izjemno previden. Kot starši smo odgovorni, da se pozanimamo in poučimo o hrani, ki jo ponujamo svojim otrokom. Otroci nam zaupajo, da se v vseh pogledih zavzemamo za njihove najboljše interese. Pomagati otrokom, da se izogibajo mlečnim izdelkom, je eno najbolj ljubečih, skrbnih in odgovornih dejanj, ki jih starši lahko storijo za svojega otroka, zase, ter za ustvarjanje bolj zdravega sveta.

Avtor prispevka (v angleškem originalu The Sour Facts About Milk: What Every Parent Needs To Know) je John Pierre.

Prevod: Veganska iniciativa

Prehrana, otroci in prihodnost

John McDougall, dr. med. 

Otroci, odstavljeni od materinih prsi, so, kar se tiče prehrane, kot pomanjšani odrasli. Za ohranjanje dobrega zdravja morajo večino kalorij, ki jih zaužijejo, sestavljati škrobna živila (krompir, koruza, riž, sladki krompir, fižol, itd.). Meso in mlečni izdelki, podobno kot maščobe in enostavni sladkorji, tudi pri njih povzročajo debelost in bolezni. Pri otrocih, ki se prehranjujejo s škrobno dieto po mojih priporočilih, vam ni potrebno skrbeti, ali bodo dobili dovolj beljakovin, esencialnih aminokislin, kalcija, železa, cinka in esencialnih maščob. Več pozornosti je potrebno posvetiti le zagotavljanju zadostne količine kalorij za dobro rast.

Prehranska industrija je pridobila večino svojih potrošnikov z oglaševalskimi strategijami »edinstvenih lastnosti,« s katerimi velika podjetja poskušajo svoje prehranske izdelke predstaviti kot boljše na podlagi pretiranega izpostavljanja enega hranila, ki je v večji meri prisoten v živilu. Ta prizadevanja so bila zelo učinkovita in kot posledica le-teh je kalcij postal sinonim za mlečne izdelke, beljakovine sinonim za meso, perutnino in jajca, železo sinonim za govedino in esencialne omega-3 maščobe sinonim za ribe. Javnost, tako laična kot tudi strokovna,  je začela verjeti, da ljudje, predvsem pa otroci, brez teh živil v vsakodnevni prehrani v telo ne bodo vnesli dovolj hranil. Ta prepričanja so znanstveno neutemeljena, kar sem podrobno razložil v svoji knjigi »The Starch Solution.«

Neizpodbitna posledica takšnih oglaševanj nezdrave hrane, ki stanejo več milijard dolarjev, je pandemija kroničnih bolezni med otroki v zahodnih državah. V ZDA vsak tretji otrok trpi za prekomerno telesno težo ali debelostjo – večja količina telesne maščobe pa povzroča bolezni. Povečanje telesne teže je razlog za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Na žalost se pričakuje, da bo kar ena tretjina vseh otrok, rojenih leta 2000, tekom svojega življenja razvila sladkorno bolezen. V otroštvu se prav tako začnejo bolezni arterij (ateroskleroza), ki vodijo v kapi in srčne napade, in pogoste vrste raka, kot so rak na dojki, rak na črevesju in rak na prostati. Sodeč po teh trendih sklepamo, da bo imela trenutna generacija krajšo življenjsko dobo od svojih staršev. Zavajanje glede prehranskih potreb otrok je prva in najbolj sporna ovira, ki jim preprečuje, da bi ponovno pridobili izgubljeno zdravje in videz.

Industrija skupaj z vlado aktivno širi laži o superiornosti hranil živalskega izvora. Primer: živinorejka in ameriška predstavnica Cynthia Lummis iz Wyominga je 21. septembra 2012 predstavila zakonski osnutek, v katerem prosi Ameriški predstavniški dom, da: »(1) poudari pomembnost živalskih beljakovin kot sestavni del uravnotežene prehrane večine Američanov in (2) da spodbudi Ministrstvo za kmetijstvo k nadaljnjemu oglaševanju zdravstvenih koristi živalskih beljakovin na podlagi znanstvenih prehranskih smernic za Američane iz leta 2010.« Svojo družino morate zaščititi sami, saj pomoči od zunaj verjetno ne boste deležni.

Pogoste skrbi staršev

Za trenutek postavimo na stran vaše osebne preference pri prehrani z živalmi in velikanske dobičke prehranske industrije in zdravstva. Znanstveno je utemeljeno, da bo vaš otrok zdrav in brez bolezni, ki so trenutno zelo pogoste med njegovimi vrstniki, če bo užival škrobno prehrano brez živalskih produktov. Starši in otroci se morajo seznaniti s prehranskimi dejstvi, da se bodo lahko izognili pogostim težavam.

Beljakovine:

Najpomembnejši čas za otrokovo rast sta prvi dve leti življenja. Idealna prehrana v tem prehransko zahtevnem obdobju je materino mleko. Delež beljakovin v človeškem mleku je zgolj 5 % glede na celotno kalorično vrednost. To nizko vsebnost beljakovin presežemo s prehrano z nepredelano rastlinsko hrano (škrobnimi živili in zelenjavo), saj ima večina rastlinske hrane višjo vsebnost beljakovin. Sladki krompir ima 6 %, riž 8 %, krompir 10 % in fižol 28 % beljakovin. Rastline lahko proizvedejo vse esencialne aminokisline (živali lahko izgradijo le polovico od teh gradnikov življenja), zato vam ni potrebno skrbeti, da otroci na škrobni prehrani, ki jo priporočam, ne bi dobili dovolj beljakovin.

Kalcij:

Ta mineral izvira iz zemlje in živali ga v svoje telo vnesejo neposredno ali posredno preko rastlin. Krepki konji in močni sloni dobivajo kalcij iz rastlinske hrane. Jasno je, da lahko potrebam otrok po mineralih zlahka zadostimo z rastlinsko hrano. Nedaven članek, objavljen v reviji Pediatrics, staršem zagotavlja, da uživanje mlečnih izdelkov ni potrebno za zadosten vnos kalcija pri otroci. Meso, perutnina in jajca ne vsebujejo praktično nič kalcija. Pomanjkanje kalcija pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Omega-3 maščobne kisline:

Maščobno tkivo možganov v otroštvu zelo hitro raste. Zaradi tega so ljudje začeli verjeti, da otroci v tem obdobju potrebujejo zelo koncentrirane vire esencialnih maščob iz hrane. Osnovne esencialne maščobe (omega-3 in omega-6) lahko proizvedejo samo rastline. Res je, da živali (na primer ribe) podaljšujejo te osnovne gradnike rastlinskega izvora in tvorijo druge maščobe (kot sta EPA in DHA), vendar enaki procesi potekajo tudi pri otrocih, ki so pri tem enako učinkoviti kot živali. Nobena riba ali žival pri teh procesih ne potrebuje pomoči. Pomanjkanje esencialnih maščob pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Železo:

Ta mineral izvira iz zemlje in živali ga v svoje telo vnesejo neposredno ali posredno preko rastlin. Zaradi skrbi o pomanjkanju železa, še posebej pri najmlajših, je kanadska zdravstvena organizacija (Health Canada) izdala priporočilo, da se dojenčkom kot prva trdna hrana začne dajati meso.Upoštevati je potrebno dejstvo, da so člani te organizacije povezani s farmacevtsko in prehransko industrijo. Namesto, da bi iz prehrane umaknili kravje mleko, ki je povzročitelj skoraj vsakega pomanjkanja železa pri dojenčkih, so priporočali dopolnjevanje prehrane z več železa iz mesa.

Kravje mleko skoraj ne vsebuje železa. Razpoložljivost železa je skupaj z mlekom slabša zato, ker kalcij in kazein iz kravjega mleka preprečujeta absorpcijo železa pri otrocih. Izguba železa je še tretji mehanizem, ki povzroča pomanjkanje železa: kravje mleko povzroča približno 40 % krvavitev iz črevesja sicer zdravih dojenčkov. Dajanje mesa kot prvo hrano dojenčkom ne odpravi tega problema, temveč ustvari mnogo drugih (debelost, sladkorno bolezen tipa 2, arterijske bolezni, raka, itd.). Pomembna razlika med kravjim in človeškim mlekom je, da človeško mleko pospeši absorpcijo železa, zato se pri dojenčkih, ki so izključno dojeni, pomanjkanje železa ne pojavlja. Rastline so bogate z železom iz zemlje in zlahka zadostijo otrokovim prehranskim potrebam (če hkrati ne uživajo mlečnih izdelkov). Pomanjkanje železa pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Vitamin D:

Dojenčki in otroci potrebujejo sonce iz več razlogov in eden izmed njih je tvorba vitamina D. Izpostavljanje soncu je odvisno od več faktorjev, kot so obarvanost kože, zemljepisna širina, letni čas in čas v dnevu. V splošnem za otroke s svetlo kožo zadostujeta približno dve uri izpostavljenosti obraza in rok na teden. Dodatki vitamina D ne morejo nadomestiti sonca in imajo več neželenih učinkov. Jemanja dodatkov vitamina D v obliki obogatene hrane ali prehranskih dodatkov ne priporočam (razen v ekstremnih primerih). Pomanjkanje vitamina D pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Vitamin B12:

Vitamin B12 proizvajajo bakterije v okolju in človeškem črevesju. Meso vsebuje vitamin B12, ki so ga proizvedle bakterije. Delni razlog za tveganje pomanjkanja vitamina B12 v današnji moderni družbi so visoka higiena in pogosto rabljeni antiseptiki ter antibiotiki. Da preprečimo to redko pomanjkanje, bi morali otroci jemati dodatke vitamina B12. Zadostuje pet mikrogramov (mcg) na dan; neškodljive so celo visoke doze iz dodatkov na trgu (500 do 5000mcg na odmerek). Pomanjkanje vitamina B12 pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Telesna višina in zadostna količina kalorij:

Če otrokova prehrana vsebuje dovolj kalorij, lahko pričakujemo normalno rast in razvoj. Otroci za rast potrebujejo energijo (beljakovine, kalcij in esencialne maščobe niso nikoli problem). Škrobna živila (riž, koruza, krompir, itd.) so bogat vir energije. Kalorični vnos lahko dodatno povečamo z dodajanjem kalorično bogatejše hrane, kot so suho sadje, oreščki, semena, maslo iz oreščkov in avokado. S kalorijami so izjemno bogati tudi sadni sokovi (imajo pa tudi veliko enostavnih sladkorjev, zato poskrbite, da si otrok spere in umije zobe kmalu po pitju, tako da ne pride do razvoja zobne gnilobe).

Dosežena telesna višina je odvisna od kaloričnega vnosa v otroštvu, vendar je pomembno, da te kalorije pridejo iz rastlin in ne iz živalskih virov. Odvisnost od živalske hrane povzroča mnoge zdravstvene probleme, vključno s prezgodnjo puberteto. Prezgodnje spolno dozorevanje povzroči hitrejšo spolno aktivnost, pogostejšo nenačrtovano najstniško nosečnost, pogostejšo revščino med žensko populacijo in več bolezni v odraslosti (npr. rak na dojki). Nedoseganje primerne telesne višine pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Prehrana pri različnih starostih

Novorojenček do 6. meseca starosti:

Do šestega meseca starosti bi morali biti dojenčki hranjeni izključno z materinim mlekom (brez soka, vode, formul itd.). Pri šestih mesecih starosti otrok razvije zobe za žvečenje trdne hrane in koordinacijo rok, ki mu omogoča, da vzame hrano iz materinih rok. (Dojenje v prvih šestih mesecih je lahko zdravo tako za mater kot tudi za dojenčka).

Bistvena je tudi prehrana matere. Njen vnos hranil in ne-hranil vpliva na njeno mleko. Beljakovine iz kravjega mleka, ki jih zaužije, pridejo v njeno mleko in otroku povzročajo težave, kot so črevesni krči. Mleko lahko zastrupijo tudi škodljive kemikalije iz hrane. Dodatke vitamina B12 bi morale jemati tudi doječe matere.

Od 6. meseca do 2. leta starosti (uvajanje trde hrane):

Otroci imajo po naravi radi sladko hrano (konica jezika ima brbončice za zaznavanje sladkega okusa). Prva hrana, ki jo pričnemo uvajati pri šestih mesecih, lahko vključuje riž, koruzo, oves, ostala žita in moko, zmečkan krompir in sladki krompir. Majhni otroci imajo radi kuhano in zmečkano sadje, kot so jabolka, banane in hruške. Kuhana in zmečkana zelenjava ima pogosto grenak okus, zato je uvajanje brokolija, cvetače, ohrovta in špinače nekoliko težje. Kuhan fižol, zeleni grah in koščki tofuja se lahko začnejo dajati med 7. in 8. mesecem starosti. Kot enostaven in zdrav prigrizek lahko služita ekspandirana koruza in riž.

Zmečkan avokado in maslo iz oreškov ali semen, namazano na kruhu ali krekerjih, se lahko začneta uvajati pri približno prvem letu starosti. Pogosto se pojavljajo alergije na arašide in ostale oreške. Če imate skrbi, povezane s preteklostjo ali zaradi primerov v družinski zgodovini, je najbolje, da otroku ne dajete vprašljive hrane. V splošnem otroci bolje prenašajo kuhano hrano, saj kuhanje razbije beljakovine in ogljikove hidrate, tako da postanejo lažje prebavljivi in manj alergeni. Nevarnost, da bi se hrana otroku zaletela, zmanjšajte s pasiranjem ali rezanjem hrane na majhne koščke.

Hrano lahko enostavno in poceni pripravite doma, vendar mnogi starši raje kupujejo že pripravljeno otroško hrano. Preverite sestavine. Otroška hrana bi morala vsebovati le zmečkane in kuhane žitarice, zelenjavo in sadje brez dodatkov soli ali sladkorja.

Od 2. do 10. leta starosti:

Pogosti obroki in prigrizki ter velike porcije pomagajo zagotoviti zadosten vnos energije. Maščobe so najbolj koncentriran vir kalorij. Zdravi majhni otroci lahko pojedo poljubne količine maščob. Otroci s prekomerno težo in debeli otroci pa naj ne bi jedli rastlinske hrane z visoko vsebnostjo maščob, kot so oreški, semena in avokado, dokler ne izgubijo odvečne telesne teže.

Najljubša hrana mojih otrok in vnukov je bila: hladne in vroče žitarice, posute s polovico čajne žličke sladkorja, palačinke in vaflji, preliti z malo javorjevega sirupa, prepečenec s tanko plastjo marmelade, testenine s paradižnikovo omako (zelenjave so se tako bali, da jo je bilo treba zmiksati v omako), zelenjavna in fižolova juha s kruhom, sendviči z arašidovim maslom in tanko plastjo marmelade, sendviči s fižolovim namazom, fižolov zavitek, zdrava pica in riž, krompir ali testenine z različnimi omakami. Radi so imeli tudi škrobna živila (riž, koruzo, krompir, sladki krompir, grah, fižol, testenine, kruh itd.) brez dodatkov. (Na moji spletni strani lahko brezplačno dostopate do tisočih receptov moje žene Mary, prav tako v mojih knjigah. Na spletni strani www.drmcdougall.com lahko najdete tudi brezplačen 12-dnevni program za družino.) Enostavni sladkorji, sol in začimbe se dodajajo za boljše sprejemanje hrane, vendar v razumnih, majhnih količinah. Najboljša pijača je voda. Sprejemljivi so tudi zeliščni čaji. Sadni sokovi vsebujejo sladkor in vodo, zato je potrebno po pitju spirati in umivati zobe.

Starši bi morali popolnoma nadzirati prehrano otrok te starosti. Na policah in v hladilniku shranjujte le zdravo hrano in otrok jo bo užival. (Nezdravo hrano je potrebno odstraniti.)

Od 11. leta starosti do odraslosti:

Najstništvo je pomembno obdobje nagle rasti. Večino kalorij, ki jih zaužijejo najstniki, morajo sestavljati škrobna živila, dodatno energijo pa naj dobijo iz suhega sadja in rastlinske hrane z visoko vsebnostjo maščob (oreškov, semen, avokada itd.). Debelost je v zadnjih letih vse večji problem.

Izobraževanje je bistveno za spodbujanje starejših otrok k zdravemu prehranjevanju. Razložite jim, kako lahko nepravilna prehrana negativno vpliva na njihov fizični videz (povzroča akne, neprijeten telesni vonj in debelost). Poučite jih o tem, da se vsi vrhunski športniki prehranjujejo s škrobnimi živili (z rižem, koruzo, krompirjem itd.). Mladim, občutljivim ljudem, ki jih skrbi prihodnost, so teme pravic živali in problematike okolja zelo blizu.

Dobra prihodnost za naše otroke

Svoje otroke moramo zaščititi in jih pozdraviti. To odgovornost imamo mi, starši in stari starši, in mnogi izmed nas imamo dovolj znanja, da takoj ukrepamo. Na žalost večina ljudi še vedno ne vidi, kako pomembno je pomagati debelim ljudem. Ne sprevidijo trpljenja debelega otroka, ki je enako boleče kot trpljenje podhranjenega otroka. Vendar to je resnica. Razširjeno trpljenje v današnjem svetu, katerega prehrana temelji na mesu in mlečnih izdelkih, si zasluži enako pozornost (ali večjo), kot so jo ZDA namenile stradajočim otrokom iz zahodne Evrope po 2. svetovni vojni. Škrobna prehrana, ki jo priporočam, je 100 % učinkovita ter poceni in je neškodljiv način, s katerim bomo dosegli svet, naseljen z dobro prehranjenimi, močnimi in zdravimi otroki. 

Povzeto po: www.drmcdougall.com/misc/2012nl/sep/children.htm
Fotografije: www.veganhealth.org/articles/realveganchildren

Učinek kravjega mleka na otroke

Skozi evolucijo se je izoblikoval edinstven način, da se dojenček naveže na mater: beljakovine v mleku se razgradijo na peptide, ki imajo podoben učinek kot opiati. Kaj pa, če doječa mati v odrasli dobi sama še zmeraj pije mleko in tako dejansko hkrati sesa in doji? Evolucija na to ni nikoli računala, kar lahko pojasni nedavno poročilo o tem, da kravje mleko zaradi ß-kazomorfina 5 pri dojenčkih povzroča apnejo (Cow’s Milk-Induced Infant Apnea With Increased Serum Content Of Bovine Beta Casomorphin 5), objavljeno v strokovni reviji za gastroenterologijo in prehrano otrok (Journal of Pediatric Gastroenterology and Nutrition).

Kazomorfin je ena od opioidnih spojin, ki nastanejo v naših želodcih, kadar pijemo mleko. Apneja pomeni, da otrok neha dihati. Raziskovalci poročajo o "primeru dojenega otroka s pogostimi epizodami apneje, ki se zmeraj pojavijo po tem, ko njegova mati pije kravje mleko." Laboratorijske preiskave so pokazale visoko stopnjo vsebnosti kazomorfina v krvi otroka, kar je vodilne raziskovalce pripeljalo k domnevi, da je vzrok otrokove apneje "dejavnost opioida, ki lahko ima depresivni učinek na dihalne centre v centralnem živčnem sistemu in povzroči pojav, ki se imenuje mlečna apneja." 

"Namen tega poročila," zaključujejo avtorji, "je opozoriti raziskovalce na možnost, da se pri izpostavljanju dojenčka beljakovinam v kravjem mleku pojavi sistemska reakcija z napadom apneje. Prepričani smo, da se takšna klinična situacija zgodi redko, vendar pa jo spremlja velika grožnja dojenčkovemu življenju, ki se ji lahko izognemo s preprostim in cenenim dietetičnim ukrepom" (prehrano brez mleka in mlečnih izdelkov). Več o tem v 3-minutnem videu o apneji, ki jo pri dojenčkih povzroča kravje mleko (v angleškem jeziku):

Razlog, da je to tako zaskrbljujoče, je, da vsakega desetega dojenčka s ponavljajočimi se epizodami apneje ni mogoče rešiti in tragično umre zaradi SNSD, sindroma nenadne smrti dojenčka (znanega tudi kot smrt v zibki). SNSD je najpogostejši vzrok smrti pri zdravih dojenčkih, starejših od enega meseca. Eden od vsakih 2000 ameriških otrok umre na ta način. Vsak dan šest dojenčkov preneha jokati, njihovi starši pa začnejo.

Domneva, da bi opiatom podobni učinki beljakovin v kravjem mleku pri otroku lahko povzročili, da preneha dihati, je bila tako provokativna, da so raziskovalci pričeli testirati druge otroke z visokim tveganjem. V spodnjem 2-minutnem videu (v angleškem jeziku) o kazomorfinih v kravjem mleku in smrti v zibki, se posvetim študiji, ki ugotavlja, da imajo otroci, ki trpijo za akutnimi življenjsko nevarnimi napadi, v krvi trikrat višjo vsebnost morfinom podobnih peptidov kot zdravi otroci. 

Izkaže se, da obstaja encim, ki odstranjuje kazomorfine, vendar je aktivnost tega encima pri otrocih s tveganjem za polovico manjša kot pri zdravih otrocih. Zato nekateri dojenčki kazomorfina enostavno ne morejo dovolj hitro izločiti iz svojega sistema in tvegajo SNSD. Raziskovalci sklepajo: "Prodor ß-kazomorfinov v dojenčkov še nerazvit centralni živčni sistem lahko zavre dihalni center v možganskem deblu, kar vodi do nenormalnih dihalnih odzivov, hiperkapnije (preveč ogljikovega dioksida), hipoksije (ni dovolj kisika), apneje in smrti."

Opiatom podobni kazomorfini, ki se sproščajo iz kazeina, proteina v kravjem mleku, sodelujejo tudi pri nastanku drugih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa I, poporodno psihozo, motnjami v krvnem obtoku, prehranskimi alergijami in avtizmom - slednjemu se posvečam v spodnjem 2-minutnem videu (v angleškem jeziku):

Materino mleko je zmeraj najboljša izbira, vendar je mleko mater, ki uživajo zgolj hrano rastlinskega izvora, še boljše. Njihovo mleko ne vsebuje kravjih kazomorfinov in ima manj industrijskih onesnaževalcev, kot so na primer dioksini - primerjavi vsebnosti škodljivih snovi v mleku mesojedih, vegetarijanskih in veganskih mater se posvečam v tem 4-minutnem videu (v angleškem jeziku):

V zvezi z drugimi vplivi živalskih produktov na razvoj otrok si oglejte videa o mleku in prezgodnjem spolnem razvoju (v angleškem jeziku) ter beljakovinah in puberteti (v angleškem jeziku). Nič čudnega torej, da je Dr. Benjamin Spock - najbolj spoštovan pediater vseh časov - priporočal, da otrok ne hranimo z mesom in mlekom živali.

Avtor prispevka (v angleškem originalu The Effects of Cow's Milk on Babies) je dr. Michael Greger.
Prevod: Veganska iniciativa.

Michael Greger je zdravnik, avtor in mednarodno priznan govornik o prehrani, prehranski varnosti in javnem zdravstvu. Na spletni strani NutritionFacts.org je na voljo več sto njegovih videov o prehrani.
 

Vegan is Love, nova knjiga za otroke, dviguje prah

Ruby Roth, avtorica in ilustratorka knjig That's Why We Don't Eat Animals (Zato ne jemo živali) in Vegan is Love (Veganstvo je ljubezen), je s slednjo knjigo, ki izide 24. aprila 2012, povzročila nemir med dietetiki, knjižnimi kritiki, bloggerji, starši in javnostjo nasploh.

Avtorica v knjigi obravnava izbiro materialov za oblačila, poskuse na živalih, izkoriščanje živali za človeško zabavo in prehranske navade. "Če naj rešimo najbolj pereča zdravstvena in okoljevarstvena vprašanja, moramo pričeti razmišljati, jesti in ravnati drugače. S poseganjem po veganskih izbirah lahko vplivamo na vsako veliko industrijo in sežemo v vsak kotiček sveta."

Kritiki ugovarjajo, da so otroci preveč dovzetni, da bi jih smeli izpostaviti tako občutljivi temi. Dietetičarka Nicole German na svojem blogu piše: "Majhnega otroka bi ta knjiga zlahka prestrašila do te mere, da se prične prehranjevati vegansko, in brez primernega svetovanja bi otrok lahko postal podhranjen."

Akademija za prehrano in dietetiko (Academy of Nutrition and Dietetics) se ne strinja. Opozarja, da je veganski način prehranjevanja zdrav, prehransko zadosten in lahko zagotavlja zdravstvene prednosti ter zdravi nekatere bolezni. Dobro načrtovano vegansko prehranjevanje je primerno za ljudi vseh starosti in tudi med nosečnostjo, dojenjem, v otroštvu, adolescenci ter za športnike. Priznana nutricionistka Joy Bauer tudi izpostavi, da veganska prehrana rastočim otrokom ne zagotavlja le vseh potrebnih hranil, temveč tipično vsebuje več "dobrih stvari" kot standardna ameriška prehrana.

Nek britanski časnik pa je ob članku o izidu knjige Vegan is Love bralcem na spletu zastavil vprašanje, ali se jim zdi primerno, da otroške knjige govorijo o veganstvu. 44 odstotkov anketirancev je odgovorilo pritrdilno.



Avtorica se zaveda, da je na svetu vse več otrok, ki so od rojstva vegani. Opaža, da so veganski otroci nadpovprečno bistri, imajo manj bolezni (tudi astme, alergij, diabetesa), so čustveno bolj uravnovešeni, nimajo težav s spanjem ali koncentracijo. Ti otroci, pravi Ruby Roth, so nova generacija. Ti otroci bodo mislili, jedli in živeli drugače.

"Svojo novo knjigo Vegan is Love sem napisala v podporo tej novi generaciji otrok in njihovim prijateljem (navsezadnje lahko vsakdo postane vegan)," pravi avtorica. "Sama sem bila priča temu, kakšen vpliv imata lahko eden ali dva otroka vegana na ves razred in celo na šolsko kulturo. Vegansko gibanje raste in vedno več ljudi odkriva neizmerne koristi, ki jih ta način življenja prinaša, s tem pa se veča tudi število veganskih otrok. A tudi če otrok ni od rojstva vegan, pa izobraževanje, ki ga že v zgodnjih letih seznani z načeli veganstva, lahko le izboljša potencial naše družbe. Ti otroci, ki se naučijo ljubiti globoko, misliti kritično in ravnati odgovorno - in to s kvaliteto življenja, ki jim jo dopušča trdno zdravje - ta generacija bo spremenila svet na bolje." Doda še: "To je otroška knjiga, ki vsebuje enostavne ideje, a v svojem bistvu pravzaprav govori o demokraciji, ponudbi in povpraševanju ter našem delovanju v družbi."

Tudi prva knjiga te avtorice, Zato ne jemo živali, ki je izšla leta 2009, govori o veganstvu. Kmalu pričakujemo izid tudi v slovenskem jeziku, o tem bomo še poročali. Staršem, ki so se že odločili svoje otroke vzgajati vegansko, pa priporočamo v branje tudi članek Raising Children Who Are Glad To Be Vegan (v angleškem jeziku). Obiščite še uradno spletno stran, ki spremlja izid knjige: www.VeganIsLove.com .


--
Viri:

• www.onegreenplanet.org/
• www.dailymail.co.uk
• http://paigenewman.com
• http://moms.today.msnbc.msn.com

O mojem indoktriniranem veganskem otroku...

Ni še dolgo, ko je moj sin nastopil v svojem prvem spletnem videu in požel kar nekaj pozornosti. V času praznikov je dejansko "trendal". Video projekt, ki smo ga ustvarili za njegov razred, da bi demistificirali veganstvo, je zrasel v nekaj veliko večjega, ko ga je moj mož objavil na YouTube, jaz pa delila na Facebooku. Vedela sem, da bo nekaj mojih prijateljev ta video navdušil, a niti sanjalo se mi ni, da bo tako dobro sprejet. Kdo bi uganil, da toliko ljudi zanima, kaj ima devetletnik povedati o svojem veganskem življenju? Skozi nenadno intimnost, ki jo ustvari internet, se je preprosto, iskreno sporočilo mojega sina uspelo razširiti daleč izven njegovega razreda in kar naenkrat sem se znašla v vlogi spodbujevalke izoliranih staršev, ki vzgajajo mlade vegane v podeželskih mestih na Jugu, prejemala podporo neverjetnih aktivistov iz Madrida, brala sporočila, napolnjena s toliko ljubezni - da, ljubezni - in navdušenja z vsega sveta. Vse zaradi videa, za katerega se najin sin ni niti počesal (in te napake ne bomo ponovili).

Prepustili smo se valu dobrega odziva, tudi, ko sem zaskrbljeno pričakovala, da mu bo sledilo morje grenkobe, in ko je res prispelo, je grozilo, da me preplavi. Priljubljena spletna stran z veliko privrženci je izvedela za video mojega sina in ga objavila. Že nekaj minut zatem so se začeli kopičiti pikri komentarji.

Ne le, da moj sin sploh ni negativno govoril o prehranjevanju z živalmi ali o tistih, ki to počno: preprosto je govoril o svojem življenju. Ljudje, ki jedo živali, v njegovem videu sploh niso omenjeni. Spoznala sem, da privilegirane ljudi le malo stvari spravi s tira bolj kot občutek, da niso v središču pozornosti. Moj sin je govoril le o lastnem življenju, pa so se ljudje že počutili, kot da jih to ogroža in žali. To me ni presenetilo preveč, saj se tega pojava spominjam še iz časov, ko sem se družila s feminističnimi aktivistkami: zdelo se mi je fascinantno, da so ženske, ki jih moški niti v najmanjši meri niso zanimali - niso se jim zdeli privlačni in niso imele želje spati z njimi - bile deležne veliko glasnejšega in bolj obrambno naravnanega odziva kot tiste, ki so moške odkrito kritizirale. Mislim si lahko le, da taka brezbrižnost ogroža temeljni privilegij biti središče vsega, bolj kot glasna kritika. A o tem lahko pišem kak drug dan.

Kar me je najbolj šokiralo, so bile obtožbe indoktrinacije. Tovrstne namige sem slišala že prej ("Mar ne boš dovolila, da se sam odloči, ali želi jesti meso?"), a ko s strani kupa neznancev prvič izkusiš rafal žaljivk proti sebi kot staršu, to občutiš močneje in bolj globoko. Bila sva nevarna in ekstremna. Bila sva neodgovorna in svojega sina izkoriščala za izvajanje svoje agende. Indoktrinirala sva nedolžnega otroka.

Razmislimo o besedi "indoktrinacija". Nedvomno lahko trdimo, da veganstvo spodbuja poseben pogled na svet in določene vrednote. Ni mogoče zanikati, da sva z možem dala temeljnim vrednotam veganstva - v vseh aspektih življenja izhajava iz svojega prepričanja, da je potrebno biti sočuten - osrednjo vlogo pri odraščanju in izobrazbi najinega sina. Primerov skupin ljudi, ki prilagodijo svoje življenje tako, da je usklajeno z njihovimi vrednotami, je zelo malo.

Pa vendar, počakajte malo.

Vsakič, ko se nekdo odloči, da svoje otroke pelje na McDonaldsovo igrišče, je to oblika podpore posameznikovih vrednot z njegovimi dejanji, kajne? V tem primeru bi vrednote lahko bile želja po tistem, kar poznamo, hitrosti, udobju in cenovni dostopnosti. Te drugačne vrednote ne temeljijo nujno na prepričanjih, a so še vedno vrednote. Ko ljudje otrokom dajejo puranje sendviče, sir v palčkah in čokoladno mleko, ali v tem ni vrednot in po možnosti indoktrinacije? Ali umešana jajca in slanina morda ne vsebujejo implicitnega sporočila? To je hrana. To je tisto, kar jemo. To je v redu. Ljudje so naivni ali pa nepošteni, če ne priznajo, da je sporočilo lahko podano tudi, če je neizrečeno.

Da, moj sin je vzgajan s posebnimi vrednotami. Nikoli se nisem pretvarjala, da ni. Ali to pomeni, da mu starša pereva možgane? Stežka. Z vzgojo ga spodbujava, da zastavlja vprašanja, da ga ni strah razmišljati globlje, da kritično razmišlja o naših privilegijih in statusu quo. Ali sem kot otrok bila izobražena o hrani, ki smo jo jedli? So mi dali alternativo? Ne. Smo veganska družina, ker so to vrednote naju kot staršev in vsakdo, ki misli, da je že samo dejanje vzgoje otroka v skladu z določenimi vrednotami indoktrinacija, se ne zaveda, kaj je naloga vsakega starša. Če to počnemo aktivno - s pogovorom, raziskovanjem in učenjem - ali pasivno - s komuniciranjem svojih prepričanj preko dejanj - vsi starši skoraj zagotovo vzgajamo svoje otroke z določenimi temeljnimi vrednotami. Moj mož in jaz se dobro zavedava te odgovornosti.

Za razliko od nekoga, ki je indoktriniran, bi rekla, da ima moj sin oči široko odprte. Ve, da so "chicken nuggets" nekoč bila živa bitja. Osebno obiskuje kokoši v zatočišču, kamor gremo vsako leto; on ve, od kod pridejo piščančji kroketi. Ko njegovi prijatelji v šolski menzi jedo sir in pizzo s klobasami, on ve, da mleko in klobase prihajajo od živali. O tem nima nobenih iluzij. Ve, da so hamburgerji zmleti deli krav: ali so to iluzije? Poleg tega je sposoben uporabiti svoje razumevanje tega, kako se nam prodaja izdelke kot "normalne" in "naravne", in ga aplicirati na druge vidike potrošništva. Namesto, da je instrument indoktrinacije, bi rekla, da veganstvo najinemu sinu daje izhodišče za kritično mišljenje.

Večina otrok ima rada živali. Da jih lahko jedo, je večina otrok, ko odraščajo in se jim pojavljajo vprašanja, zavedenih, napačno informiranih ali zatrtih. Ali potem vzgajanje otroka kot vsejedega ne ustvarja bolj plodne podlage za indoktrinacijo? Pranje možganov ima lahko veliko prikritih škodljivih oblik. Nekateri ljudje ne pomislijo dvakrat, ko to dovolijo korporacijam. Drugi kritično razmišljanje in sočutno življenje zamenjajo z zakoreninjenimi privilegiji, navadami in običaji. Vzgajanje otroka brez iluzij ali brezbrižnosti do izkoriščanja in bede drugih pa ni indoktrinacija. To naj bo jasno.

To je vzgajanje otroka z vrednotami.

Vir:

http://veganfeministagitator.blogspot.com/2012/02/on-my-indoctrinated-vegan-child.html

Prevod: Veganska Iniciativa