Danes, 1. novembra 2011, praznujemo že 67. svetovni dan veganstva, obletnico
ustanovitve prvega veganskega društva na svetu. Ob tej priložnosti bi radi najprej pojasnili pojma veganstvo in vegetarijanstvo, saj ju zaradi skupnega
korena ljudje pogosto zamešajo.
Vegetarijanec je tisti, ki ne jé mesa (najsi je prišlo od kopenske ali vodne živali). Medtem, ko tudi izraz vegan pogosto slišimo v povezavi z načinom prehranjevanja, pa ta pojem zajema še veliko več. Vegani ne uživamo nobenih živil živalskega izvora (vključno z mlekom, jajci ipd.), prav tako ne uporabljamo kozmetike, ki je testirana na živalih ali celo vsebuje sestavine živalskega izvora, ne oblačimo ali kako drugače uporabljamo usnja, krzna, volne, perja, svile ...
Veganstvo namreč ni le način prehranjevanja, temveč prepričanje.
Vegani prepoznavamo živali kot prebivalce tega planeta z lastnim nedotakljivim dostojanstvom in zato ne podpiramo nobene industrije ali aktivnosti, ki živali obravnava zgolj kot človekove objekte, lastnino, sužnje ali kakorkoli drugače ljudem na razpolago. Ob zagovarjanju pravic živali pa vegani nikakor nismo sovražniki ljudi. Prav nasprotno, zagovarjamo pravico do svobodnega in kvalitetnega življenja vseh živih bitij.
Na svetu je trikrat toliko živali, gojenih za meso, mleko itd., kot ljudi (vir: FAO). Že dolgo je znano, da je živalska industrija največji povzročitelj globalnega segrevanja; odgovorna je za več toplogrednih plinov, kot vsi avtomobili, letala in ladje skupaj. Nedavna raziskava pa ugotavlja, da je industrija mesa in ostalih živalskih proizvodov odgovorna za celih 51% emisij toplogrednih plinov (Goodland, R. in Anhang, J., Livestock and climate change)! Da se vse te živali nahrani, je potrebna ogromna količina rastlinske hrane. Ker prostora za vsa ta polja ni dovolj, v Aziji in Južni Ameriki krčijo deževni gozd; vsako minuto je samo v Braziliji posekan za šest nogometnih igrišč velik del pragozda (vir: Greenpeace). Živinorejska industrija je tudi velik potrošnik vode. Na univerzi v Kaliforniji so izračunali, da se za kilogram govedine porabi vsaj 3,700 litrov vode (nekateri znanstveniki navajajo še veliko večjo številko), medtem ko je za kilogram žita potrebnih le 120 litrov vode. Hkrati je v kilogramu mesa približno 2800 kalorij in 174g beljakovin, v kilogramu žita pa 3300 kalorij in 110g beljakovin. Zato ne preseneča podatek WorldWatch instituta, da je kos zemlje, na kateri se pridela hrana za mesojedca, vsaj 20 krat večji kot tisti, ki zadošča za pridelavo hrane za vegana. Opozarjajo tudi, da bi milijardo ljudi na svetu, ki živijo v pomanjkanju in lakoti, z lahkoto nahranili, če z žitom, sojo in ostalimi pridelki ne bi hranili živali, gojenih za meso, mleko in jajca. G.L. Francione, priznani pravnik in zagovornik enakopravnosti živali in ljudi, postreže še s podatkom, da bi količina žita, s katero samo v ZDA vsak dan krmijo živali na farmah, zadostovala za dva hlebca kruha za vsakega človeka na svetu! Poudari tudi, da je veganstvo edina pot do enakopravnosti na Zemlji in do rešitve okoljske problematike.
Vedno več strokovnjakov pritrjuje, da je hrana, ki vsebuje sestavine živalskega izvora, za človeka nezdrava in da uravnotežena veganska prehrana, ki sestoji iz zelenjave, sadja, oreškov, semen, stročnic in žit, človeku v vsakem starostnem obdobju zagotavlja vse hranilne snovi, ki jih potrebuje. Hkrati pri veganih opažajo veliko manj bolezni kot so nekatere oblike raka, bolezni srca in ožilja, osteoporoza, diabetes in bolezni ledvic (vir: American Dietetic Association).
Veganstvo danes ne velja več za ekstremizem in število veganov po svetu vztrajno raste. Med njimi je tudi veliko znanih osebnosti. Igralci Woody Harrelson, Ellen DeGeneres, Joaquin Phoenix, Elijah Wood in Alicia Silverstone, glasbeniki Bryan Adams, Moby, Anthony Kiedis, Sinead O'Connor, Alanis Morissette in Thom Yorke, manekenki Petra Nemcova in Heather Mills ter športniki Carl Lewis, Sally Eastall in Salim Stoudamire so le nekateri izmed njih (vira: Vegan Society in Vegan Nutritionista). Nesmisel trpinčenja živali je že pred več kot 2500 leti spoznal tudi grški filozof in matematik Pitagora: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo med sabo ubijali. Resnično, kdor seje semena ubijanja in bolečine, ne more žeti radosti in ljubezni."
Današnji dan je torej praznik sočutja, zdravega načina življenja, odgovornega odnosa do okolja in čas, ko soljudi spodbujamo k razmišljanju o tem, kaj (in koga) jedo in kako lahko človeškim in nečloveškim soprebivalcem našega planeta (in tistim, ki bodo na svet prišli za nami), zagotovimo življenje brez pomanjkanja, zatiranja in v čimbolj zdravem, naravnem okolju. Zato vegani v tem času še posebej intenzivno opozarjamo na posledice, ki jih imajo človeška dejanja na svet. Spodbujamo k spoznanju, da sočutje do živali neizogibno vodi k sočutju do ljudi, česar v svetu nedvomno primanjkuje. Opominjamo, da imamo moč omiliti grozeče katastrofe, kot je globalno segrevanje, ljudje v lastnih rokah – tudi, ko sedemo za mizo k jedi.
Postani tudi ti vegan/veganka, za živali, za ljudi in za planet!
Z najlepšimi željami, Veganska Iniciativa
Vegetarijanec je tisti, ki ne jé mesa (najsi je prišlo od kopenske ali vodne živali). Medtem, ko tudi izraz vegan pogosto slišimo v povezavi z načinom prehranjevanja, pa ta pojem zajema še veliko več. Vegani ne uživamo nobenih živil živalskega izvora (vključno z mlekom, jajci ipd.), prav tako ne uporabljamo kozmetike, ki je testirana na živalih ali celo vsebuje sestavine živalskega izvora, ne oblačimo ali kako drugače uporabljamo usnja, krzna, volne, perja, svile ...
Veganstvo namreč ni le način prehranjevanja, temveč prepričanje.
Vegani prepoznavamo živali kot prebivalce tega planeta z lastnim nedotakljivim dostojanstvom in zato ne podpiramo nobene industrije ali aktivnosti, ki živali obravnava zgolj kot človekove objekte, lastnino, sužnje ali kakorkoli drugače ljudem na razpolago. Ob zagovarjanju pravic živali pa vegani nikakor nismo sovražniki ljudi. Prav nasprotno, zagovarjamo pravico do svobodnega in kvalitetnega življenja vseh živih bitij.
Na svetu je trikrat toliko živali, gojenih za meso, mleko itd., kot ljudi (vir: FAO). Že dolgo je znano, da je živalska industrija največji povzročitelj globalnega segrevanja; odgovorna je za več toplogrednih plinov, kot vsi avtomobili, letala in ladje skupaj. Nedavna raziskava pa ugotavlja, da je industrija mesa in ostalih živalskih proizvodov odgovorna za celih 51% emisij toplogrednih plinov (Goodland, R. in Anhang, J., Livestock and climate change)! Da se vse te živali nahrani, je potrebna ogromna količina rastlinske hrane. Ker prostora za vsa ta polja ni dovolj, v Aziji in Južni Ameriki krčijo deževni gozd; vsako minuto je samo v Braziliji posekan za šest nogometnih igrišč velik del pragozda (vir: Greenpeace). Živinorejska industrija je tudi velik potrošnik vode. Na univerzi v Kaliforniji so izračunali, da se za kilogram govedine porabi vsaj 3,700 litrov vode (nekateri znanstveniki navajajo še veliko večjo številko), medtem ko je za kilogram žita potrebnih le 120 litrov vode. Hkrati je v kilogramu mesa približno 2800 kalorij in 174g beljakovin, v kilogramu žita pa 3300 kalorij in 110g beljakovin. Zato ne preseneča podatek WorldWatch instituta, da je kos zemlje, na kateri se pridela hrana za mesojedca, vsaj 20 krat večji kot tisti, ki zadošča za pridelavo hrane za vegana. Opozarjajo tudi, da bi milijardo ljudi na svetu, ki živijo v pomanjkanju in lakoti, z lahkoto nahranili, če z žitom, sojo in ostalimi pridelki ne bi hranili živali, gojenih za meso, mleko in jajca. G.L. Francione, priznani pravnik in zagovornik enakopravnosti živali in ljudi, postreže še s podatkom, da bi količina žita, s katero samo v ZDA vsak dan krmijo živali na farmah, zadostovala za dva hlebca kruha za vsakega človeka na svetu! Poudari tudi, da je veganstvo edina pot do enakopravnosti na Zemlji in do rešitve okoljske problematike.
Vedno več strokovnjakov pritrjuje, da je hrana, ki vsebuje sestavine živalskega izvora, za človeka nezdrava in da uravnotežena veganska prehrana, ki sestoji iz zelenjave, sadja, oreškov, semen, stročnic in žit, človeku v vsakem starostnem obdobju zagotavlja vse hranilne snovi, ki jih potrebuje. Hkrati pri veganih opažajo veliko manj bolezni kot so nekatere oblike raka, bolezni srca in ožilja, osteoporoza, diabetes in bolezni ledvic (vir: American Dietetic Association).
Veganstvo danes ne velja več za ekstremizem in število veganov po svetu vztrajno raste. Med njimi je tudi veliko znanih osebnosti. Igralci Woody Harrelson, Ellen DeGeneres, Joaquin Phoenix, Elijah Wood in Alicia Silverstone, glasbeniki Bryan Adams, Moby, Anthony Kiedis, Sinead O'Connor, Alanis Morissette in Thom Yorke, manekenki Petra Nemcova in Heather Mills ter športniki Carl Lewis, Sally Eastall in Salim Stoudamire so le nekateri izmed njih (vira: Vegan Society in Vegan Nutritionista). Nesmisel trpinčenja živali je že pred več kot 2500 leti spoznal tudi grški filozof in matematik Pitagora: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo med sabo ubijali. Resnično, kdor seje semena ubijanja in bolečine, ne more žeti radosti in ljubezni."
Današnji dan je torej praznik sočutja, zdravega načina življenja, odgovornega odnosa do okolja in čas, ko soljudi spodbujamo k razmišljanju o tem, kaj (in koga) jedo in kako lahko človeškim in nečloveškim soprebivalcem našega planeta (in tistim, ki bodo na svet prišli za nami), zagotovimo življenje brez pomanjkanja, zatiranja in v čimbolj zdravem, naravnem okolju. Zato vegani v tem času še posebej intenzivno opozarjamo na posledice, ki jih imajo človeška dejanja na svet. Spodbujamo k spoznanju, da sočutje do živali neizogibno vodi k sočutju do ljudi, česar v svetu nedvomno primanjkuje. Opominjamo, da imamo moč omiliti grozeče katastrofe, kot je globalno segrevanje, ljudje v lastnih rokah – tudi, ko sedemo za mizo k jedi.
Postani tudi ti vegan/veganka, za živali, za ljudi in za planet!
Z najlepšimi željami, Veganska Iniciativa
Ni komentarjev:
Objavite komentar