Večna Treblinka: Človekov odnos do živali in holokavst

Charles Patterson, zgodovinar in publicist, v svoji knjigi Večna Treblinka (prevedena v 12 jezikov, v pripravi pa so že prevodi v 4 dodatne jezike), ki jo je zahvaljujoč založbi Sanje končno dobila tudi Slovenija, odstira prepogosto prezrto in temačno realnost človekovega odnosa do živali. Skozi zgodovino je človeštvo ustvarilo metafizični prepad med človekom in tistimi, ki jih je smatral za manjvredne. Prav ta razkol je vodil v grozljive razsežnosti zlorab in pobojev, tako živali kakor ljudi, in je v 20. stoletju postal sprevržen do te mere, da je skozi racionalistično upravičen industrijski proces, ustvaril mehanizem klavnic in koncentracijskega taborišča.

Avtor z izredno bogato podkrepitvijo zgodovinskih dejstev, vleče vzporednice med načinom ravnanja z žrtvami v času nacizma in načinom ravnanja današnje družbe z živalmi.

Holokavst se dogaja vsakodnevno. Tako, kakor se je marsikateri Nemec nekoč obrnil stran od grozodejstev koncentracijskega taborišča, tako si danes večina ljudi zatira oči pred trpljenjem, ki ga živali doživljajo skrite za stenami klavnice.

Isaac Bashevis Singer, Nobelov nagrajenec judovskega rodu, ki je vojno doživljal na lastni koži, je nekoč na to porekel:

»Ljudje se do njih [živali] obnašajo kot nacisti, živali pa to doživljajo kot večno Treblinko.«

Herman se je v mislih poslovil od poginule miške, ki je z njim preživela del svojega življenja in zaradi njega umrla. »Kaj sploh vedo – vsi učenjaki, filozofi in voditelji tega sveta – o takih, kot si ti? Prepričani so, da je človek krona stvarstva, čeprav je največji hudodelec med vsemi živimi bitji. Vsa druga bitja so baje ustvarjena zgolj za zadovoljevanje njegovih potreb po hrani, kožuhovini, da jih muči in iztreblja. Ljudje se do njih obnašajo kot nacisti, živali pa to doživljajo kot večno Treblinko.«
- Isaac Bashevis Singer

Velika ločnica med človekom in živalmi je postala splošno veljavno merilo, po katerem se presojajo drugi ljudje doma in drugod. Če je bistvo človečnosti kakšna izjemna lastnost ali več lastnosti, recimo preudarnost, razumljiv govor, verovanje, duhovna kultura oziroma vzgojenost, je torej manjvreden vsak, ki nima vseh teh lastnosti. Kdor je bil ocenjen za manjvrednega človeka, je bil obravnavan kot koristna divja žival, ki jo je treba ukrotiti, udomačiti in ohranjati ubogljivo, ali pa kot plenilec ali škodljivec, ki ga je treba uničiti.
- Lucy Rosen Kaplan v spremni besedi