Bi kos živalskega telesa z antibiotiki?

V zadnjih 60 letih živalim, ki jih vzrejajo na farmah, rutinsko dajejo antibiotike, da bi pospešili rast živali, preprečili bolezni in si povečali dobiček. Poročilo za leto 2009, ki ga je v decembru 2010 objavila ameriška Agencija za hrano in zdravila (Food and Drug Administration), je pokazalo, da se v Združenih državah Amerike 80% antibiotikov porabi za kmetijske živali in le 20% za ljudi. Louise Slaughter, edina mikrobiologinja, ki je trenutno predstavnica v kongresu, je ta podatek potrdila: "Vemo, da razširjena uporaba antibiotikov pri zdravih živalih prispeva k povečanju odpornosti bakterij na zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje ljudi," in pripravlja zakonodajo za zmanjšanje uporabe antibiotikov v živinoreji. (Vir: slaughter.house.gov)

Raziskava na kravjih farmah je prišla do podobnega sklepa: "Obstaja zmeraj več dokazov, da uporaba antibiotikov v kmetijstvu vpliva na odpornost človeških patogenov na antibiotike." Raziskovalci z Univerze v Iowi so na prašičjih farmah pri 49% prašičev in 45% delavcev našli nov sev MRSA, vrste bakterije, ki je odporna na večino antibiotikov. Farme, zajete v tej raziskavi, rutinsko uporabljajo antibiotike na živalih.

Dr Shelley Hearne, profesorica in raziskovalka, pravi: "Če bakterije postanejo odporne na antibiotike, se lahko dejansko razširijo na več načinov. Ne le v preskrbi s hrano, ampak tudi preko onesnaženih voda, ki odtekajo s kmetij. Prav tako se lahko prenašajo po zraku. To se lahko zgodi zelo hitro na različne načine. Hkrati pa lahko ljudje pridejo v stik z MRSA preko okuženega mesa živali. (Vir: CBS)

Maryn Mckenna, avtorica knjige Superbug: The Fatal Menace of MRSA (Superbakterije: smrtonosna grožnja MRSA), povzame: "Kadar se [tako] uporablja antibiotike, le-ti ne ostanejo na farmi. Zapustijo jo v telesih in izločkih živali. Moderna agrikultura proizvaja ogromno gnojnice. Bazeni, v katere jo zbirajo, so kot petrijevke za gojenje odpornih organizmov."

 Vir