Čas je, da opustimo slanino in mleko ter z odprtimi rokami sprejmemo veganstvo

Kljub otročjemu in obrambnemu odzivu nekaterih je Irska zrela za veganstvo.

Težko si je predstavljati, da se antropologi iz vesolja ne bi nadvse zabavali in čudili ob raziskovanju irske kulturne tradicije. Ena izmed stvari, ki bi verjetno pritegnila njihovo pozornost, je dejstvo, da se irska populacija - se pravi ljudje, ki tam živijo - nikoli ne odstavi od prsi.

Nezemeljski raziskovalci bi nas prepoznali kot sesalce, četudi sami neradi priznamo, da to smo, in zdelo bi se jim izrazito čudno, da po tem, ko prenehamo piti mleko iz prsi svojih mater, če nam je to sploh bilo dano, posežemo po mleku za teličke in to hrano za dojenčke uživamo še v celotni odrasli dobi.

Verjetno bi se trudili razumeti, kako so oglaševalci in vsakdanje družbene navade navidezno prepričali celotno skupnost, da za ljudi ni nič bolj "naravnega" kot to, da pijejo hrano za teleta in iz nje izdelujejo sir in jogurt.

Lahko bi se praskali po glavah, če jih seveda imajo, ker je to, da ljudje uporabljajo mleko drugih živalskih vrst, najbolj bizaren, a hkrati najpogostejši in seveda vsakdanji pojav.

"Bi želeli nekaj otroške hrane v svoji kavi, gospa?" 

"Ja, prosim." 

"Želiš tekočino, posebej namenjeno rejenju teleta, prelito čez svoje žitarice, ljubica?" 

"Zakaj pa ne!"

Kaj pa, ko obiskovalci iz vesolja odkrijejo, da je na Irskem vedno več veganov? Ko končno najdejo člane gibanja Odstavljeni smo od prsi, ki živijo na zdravi rastlinski prehrani in jih navdušuje filozofija veganstva, ki v svoji srži teži k manj nasilnemu svetu? Kaj si bodo mislili o tej subkulturi?

Ko sem se preselil na Irsko, je bil keltski tiger še na preži in ljudje so mi z veliko gotovostjo trdili, da Irska ni pripravljena za veganstvo. Tako vzneseni od svoje ljubezni do slanine, klobas in jajc, verjetno poplaknjenih s hrano za teličke, pa čeprav le kot dodatek v čaju, Irci z veganstvom niso hoteli imeti veliko ali pa sploh nobenega opravka.

Kot da bi potreboval potrditev za to, sem na nacionalni radijski postaji kmalu slišal deklico, staro okoli 10 let, ki je rekla, da je vegetarijanka in méni, da ni prav, da ljudje ubijajo krave, da jih jedo in iz njihove kože proizvajajo usnje, in da ubijajo ovce, da jih jedo in jim jemljejo njihovo volno.

Ko je nehala govoriti, se je ponovno oglasil voditelj v studiu, in prvo, kar je rekel, in to v stilu Homerja Simpsona, je bilo: "Mmmmm, slanina."

Zakaj se je odrasla oseba tako otročje in obrambno odzvala na iskreno stališče otroka o izkoriščanju drugih živali? Kot sociolog, ki gleda skozi prizmo ideologije ter moči kulturnih norm in vrednot, vidim, da je Irska, tako kot večina drugih družb, zelo speciesistična, celo tako zelo, da se izrazu "speciesizem" mnogo ljudi posmehuje.

Vendar pa Harold Brown, nekoč živinorejec v ZDA, sedaj pa zagovornik veganstva in ustanovitelj organizacije Farm Kind, pravi, da je speciesizem vir vseh drugih izmov in vsega izkoriščanja.

Torej, izgledi za veganstvo na Irskem sredi prejšnjega desetletja niso bili preveč dobri, a po tem, ko sem se udeležil informacijskih okroglih miz o veganstvu in številnih prireditev v Dublinu, sem stvari videl precej bolj rožnato.

Zdelo se je, da večina ljudi na Irskem ve, kaj pomeni "vegan" - nekdo, ki ne jé drugih živali ali živalskih proizvodov - in "beseda na V" navsezadnje ni bila tako strašljiva.

Veliko ljudi je izkazalo zanimanje in celo podporo, ko so na ulicah naleteli na vegansko literaturo. Zmeraj večje število kavarn in restavracij na svojih menijih ponuja veganske opcije in večina večjih trgovin z živili na Irskem prodaja številne veganske izdelke. Nedavno sem obiskal več dogodkov, ki so jih organizirali irski vegani, in tudi sam sem pomagal pri organizaciji enega ali dveh.

Vsi so bili dobro obiskani, pozitivni dogodki, a pretežno v Dublinu. To pušča odprto možnost, da med mesti in podeželjem, ko gre za rastlinsko prehrano in vegansko filozofijo, obstaja razkorak.

Ali je ta razkorak resnična družbena realnost, bomo še videli, prav tako tudi, v kolikšni meri se veganstvo tukaj lahko razcveti.

Čeprav so mi zatrjevali nasprotno, mislim, da je Irska zrela za veganstvo, in zgodovinski ter kulturni antropologi, domači ali iz vesolja, bodo nekoč raziskovali nenavaden pojav, da irska družba nekoč v preteklosti ni uspela odstaviti od prsi nekaj svojih državljanov sesalcev.

Avtor prispevka (v angleškem originalu Time to wean ourselves off the rashers and milky tea and embrace veganism) je Dr Roger Yates, občasni profesor na University College Dublin ter raziskovalec družbenih gibanj in protestov.

Prevod: Veganska iniciativa.