Zakaj je veganom vseeno za ljudi?

"Veganka si? Zakaj sovražiš ljudi?"

To vprašanje me doleti dokaj pogosto, a me vsakič ujame nepripravljeno. Težko razumem, kako sta jeza in razdraženost lahko začetni odziv neke osebe na mojo rastlinsko prehrano in način življenja, ki ne povzroča trpljenja. Nikoli nisem čisto prepričana, kako se odzvati. Iskren odgovor je, da ne sovražim ljudi in da je veganstvo pravzaprav v popolni harmoniji z veliko zelo pomembnimi vprašanji človekovih pravic. Moja življenjska filozofija je koristiti svetu - in ne, kot mnogi verjamejo, koristiti živalim na račun sveta.

Zgodovinsko gledano so se najpomembnejša gibanja za socialno pravičnost zavzemala za tiste brez določenih pravic. Temelj gibanja za pravice žensk je bila pridobitev volilne pravice. Cilj je bil vplivati na vprašanja, pomembna za ženske, in s tem pomembna za vse. Žarišče gibanja za človekove pravice je bilo prizadevanje za enakopravnost črncev in belcev. Cilj pa je bil, da svet prizna, da je potrebno vse ljudi obravnavati enako, ne glede na raso ali barvo. Podobno si gibanje za pravice živali prizadeva dati glas tistim, ki ga nimajo - milijardam živali, ki v mukah živijo in umirajo za našo hrano in zabavo. Vprašanje človekovih pravic in vprašanje pravic živali imata enak osnovni cilj: izboljšanje stanja družbe kot celote.

Veliko ljudi se ne zaveda, da pri gibanju za pravice živali ne gre le za ne-človeške živali, tudi ljudje lahko veliko pridobijo. Živinoreja in z njo povezane panoge so med najbolj nevarnimi na svetu. One Green Planet ugotavlja, da je samo v ZDA služba za varnost in zdravje pri delu poročala o smrti 9003 kmetijskih delavcev zaradi poškodb pri delu med leti 1992 in 2009. Poškodbe lahko vključujejo vse od kroničnih bolečin do bolezni srca in smrti. Mnogo delavcev je brez dokumentov, zaradi česar ne upajo priznati svoje bolezni ali poškodbe in zato niso deležni ustreznega zdravljenja. Kakovost življenja teh delavcev je pogosto zelo klavrna zaradi neverjetne čustvene obremenjenosti, ki jo prinaša delo v klavnici. Human Rights Watch pravi, da pogoji dela na intenzivnih kmetijah "sistematično kršijo človekove pravice."

Poleg neposrednega vpliva na delavce na farmah in v klavnicah je živinoreja neučinkovita tudi z vidika svetovne lakote. Glede na poročilo organizacije Humane Society gre skoraj 80 odstotkov soje in do 50 odstotkov koruze na svetu za krmo živali, ubitih za meso, namesto neposredno za ljudi. Zaradi tega mesna industrija z ljudmi tekmuje za hrano. A ne gre le za hrano: proizvodnja rejnih živali pustoši vire kot sta zemlja in voda. Prehrana, ki temelji na mesu, zahteva do 20 krat več zemlje kot veganska prehrana, prispeva h krčenju gozdov in degradira zemljišča, ki jih uporablja. Proizvodnja mesa tudi trati vodo: skoraj 20.000 litrov vode gre za pridelavo enega kilograma mesa, a le 95 litrov je potrebnih za pridelavo enega kilograma pšenice.

Osupljiva je tudi statistika o vplivu proizvodnje mesa na podnebne spremembe. Po podatkih Združenih narodov živinorejski sektor k emisijam toplogrednih plinov na svetovni ravni globalno prispeva 18 odstotkov.

Tisti, ki ne poznajo veganstva, zlahka spregledajo, da je namen sočutja, povezanega s pomočjo živalim, tudi pomoč ljudem. Lepota izbire rastlinske prehrane je v tem, da z eno samo izbiro lahko pomagate reševati ves svet. Dobesedno.

Za tistega, ki to ve, si ne morem predstavljati, da bi lahko menil, da mi trije brezmesni obroki na dan preprečujejo skrb za človeka. Woody Harrelson, predan vegan, pravi, da ima ob rastlinski prehrani več energije. Zame več energije pomeni več časa za vse - tudi za delovanje v smeri izboljšav za ljudi. Pravzaprav poznam kar nekaj veganov, katerih strast za sočutje zajema vse, kar je živo. Kalifornijka Kath Rogers, ki je že v otroštvu postala vegetarijanka, je soustanoviteljica  Animal Protection and Rescue League, organizacije, ki je imela ključno vlogo pri prepovedi foie gras v Kaliforniji. Še vedno aktivna zagovornica pravic živali je Kath danes tudi programski vodja v California Against Slavery, skupini, katere namen je krepitev zakonodaje proti trgovini z ljudmi. Ne morem si misliti, da bi prav veliko ljudi obtožilo Kath, da je ne skrbi za ljudi: svoje življenje je posvetila pomoči živalim in ljudem in dela toliko dobrega, kot je le mogoče.

Za nekatere biti vegan pomeni le prehranske izbire, vendar pa je veganstvo veliko več kot le prehrana. Biti vegan pomeni sprejeti odločitev za vzpodbujanje pozitivnih sprememb na tem svetu, ki jih obupno potrebuje. Čeprav je potrebnih veliko raznoraznih izboljšav, pa tisti, ki postane vegan, pokaže, da samo zato, ker ne moremo narediti vsega, to še ne pomeni, da bi morali prenehati poskušati. Na srečo rastlinska prehrana in veganski življenjski slog koristita obojim, človeškim in ne-človeškim živalim.

Avtorica prispevka (v angleškem originalu Why Don't Vegans Care About People?) in fotografije je Anjali Sareen. Sledite ji lahko na Twitterju.

Prevod: Veganska iniciativa.