sreda, 17. oktober 2012

Ste danes že jedli ribe?

Ribe so poleg mladih piščančkov moškega spola najbolj zlorabljana in nemočna bitja na Zemlji. Mesna in ribja industrija vsako leto po nepotrebnem mučita in ubijeta milijarde teh živali. Večina ljudi verjame, da ribe ne čutijo bolečine, samo zato, ker so to tiha bitja. Vendar to ni res – ribe imajo živčni sistem, tako kot MI! V resnici LAHKO in DEJANSKO čutijo bolečino in ker ne morejo kričati, ko so ranjene, še bolj trpijo!


HRANILA
Ljudje verjamejo, da morajo jesti ribe zaradi omega-3 maščobnih kislin. To je še ena izmed laži, ki jo širi mesna industrija. Ribe dobijo svoje omega-3 in omega-6 maščobe iz alg, ki so njihov prvoten izvor. Zakaj bi jedli omega-3 maščobne kisline iz rib, ki so porabnice teh maščob, ko pa lahko dobite omega-3 maščobne kisline najboljše kakovosti NEPOSREDNO iz prvotnega vira?

Chia semena in lanena semena so dva izmed najboljših virov omega-3 maščobnih kislin z ustreznim razmerjem omega-3/omega-6. Na spodnjih povezavah lahko preberete, da so chia semena najbolj zanesljiv vir omega-3 maščobnih kislin.
Dobri viri so tudi orehi, več vrst sadja in zelenjave ter cela žita in zanimiva rastlina, ki jo srečamo na mnogih mestih po Sloveniji. Na­vad­ni tolš­čak ali por­tu­lak (Por­tu­la­ca ole­ra­cea) je rastlina z največjim deležem omega 3 maščobnih kislin, kar jih najdemo v naravi. Je tudi zelo poceni in enostavno dosegljiva, saj običajno raste  na mnogih mestih. Mnogi, ki ne poznajo hranilnih vrednosti te rastline jo napačno uvrščajo med plevel, ki se samodejno razrašča po vrtovih. 

Ljudje pogosto slišijo, da so ribje olje in jajca dober vir omega-3 in omega-6 maščob, vendar je v resnici kvaliteta omega-3 maščobnih kislin v ribjem olju in jajcih vprašljiva.

Obstaja veliko rastlinojedih športnikov, ki jedo zgoraj omenjeno superhrano in dokazujejo, da za grajenje mišic in za moč ne potrebujemo živalskih izdelkov. V resnici zaradi živalskih izdelkov ljudje zbolimo, saj smo po naravi rastlinojede živali. Torej prehranjevanje z rastlinsko hrano ni dobro le za ribe in ostale ne-človeške živali, temveč tudi za vaše zdravje.

ONESNAŽEVALA
Poleg omenjene problematike so ribe nasičene tudi z okoljskimi onesnaževali. Dobro poznano je dejstvo, da ribe vsebujejo veliko živega srebra, ki poleg PCB-jev (polikloriranih bifenilov) predstavlja glavno tveganje za naše zdravje. Vsebujejo tudi trans maščobe in holesterol, torej jih nikakor ne moremo uvrstiti med zdravo hrano. Ribe so onesnažene tudi z dioksini, vendar več tega ljudje zaužijejo z drugimi vrstami mesa (govedina, svinjina, piščanec, itd.) in mlečnih izdelkov.

»Ribe so po številu najbolj zlorabljana in ubijana bitja na svetu. Dan za dnem jih lovijo z mrežami ali s trnki. Kaj ta uboga bitja doživljajo za tem, je grozljivo. Razrežejo jih, ko so še žive! Brezčutno jih potolčejo, razparajo jim usta - in te so med srečnejšimi. Mnoge končajo na azijskih tržnicah in le ugibate lahko, kakšnega pravičnega ravnanja so deležne tam. Elitne restavracije danes ribe postrežejo napol kuhane, kar pomeni, da je postrežena riba še živa, vi pa imate privilegij, da jo lahko sami pokončate. Ribo prerežejo do polovice in jo namočijo v vroče olje. Medtem ko jo nosijo do gosta, se še vedno zvija. Takšne ostudnosti se dogajajo vsak dan po svetu! Prosimo, pomislite na ta tiha bitja, ki so le redko videna, a zelo zlorabljena. Hvala.«

Wendy Alf Fletcher
Prevod: Veganska iniciativa

nedelja, 14. oktober 2012

Deklaracija o zavesti živali

7. julija 2012 je skupina uglednih strokovnjakov s področja nevroznanosti na prvem letnem znanstvenem posvetu v spomin Francisu Cricku na Univerzi v Cambridgeu predstavila Deklaracijo o zavesti, v kateri sporočajo, da ljudje niso edine živali, ki so sposobne zavestnih in čustvenih doživljanj. Tudi ostale živali imajo namreč nevroanatomsko, nevrokemično in nevrofiziološko podlago zavestnih stanj, vključno z zmožnostjo namernega vedênja.


Z vprašanjem zavesti pri nečloveških živali se je spopadal že Charles Darwin. V svoji teoriji o evolucijski kontinuiteti, po kateri so razlike med živalmi vprašanje stopnje in ne vrste, je prišel do zaključka, da če je»nekaj« prisotno pri človeku, je torej prisotno tudi pri drugih živalih. Variacije na temo seveda obstajajo, vendar evolucijsko kontinuiteto sodobna znanost potrjuje.

Za številne znanstvenike kakor tudi za ostale ljudi, ki se z nečloveškimi živalmi redno srečujejo in z njimi živijo, je Cambriška deklaracija le potrditev odkritja, do katerega so sami izkustveno in intuitivno že zdavnaj prišli. Zametki takšnega spoznanja se skrivajo tudi v nacionalnih zakonih za t.i. zaščito živali, ki nečloveškim živalim sicer priznavajo status čutečih bitij, vendar le do stopnje, do katere ostaja čutenje teh bitij dobičkonosno.

Nasprotniki priznavanja zavesti nečloveškim živalim trdijo, da ne moremo biti zares prepričani, da imajo nečloveške živali zavest, ter spodbujajo k skeptičnosti, celo militantnemu agnosticizmu, s posledično ohranitvijo statusa quo, ki človeku omogoča brezmejno izkoriščanje in pobijanje nečloveških živali za lastno korist in razvade.

Zmeda okrog vprašanja zavesti se med drugim poraja iz razlike med lahkim in težkim vprašanjem raziskovanja zavesti, kot to označuje David J. Chalmers. Lahko vprašanje, ki še zdaleč ni tako lahko, kot se morda zdi, se nanaša na možganske mehanizme, ki služijo kot podlaga zavestnega delovanja, in le-te znanost počasi odkriva. Težko vprašanje raziskovanja zavesti pa se nanaša na uganko, kako fiziološki procesi v možganih rodijo subjektivno izkustvo.  Slednje ostaja neznanka tudi pri vprašanju človekove zavesti.

Za zaprisežene skeptike in ideologe antropocentrizma bodo nečloveške živali ne glede na etološka spoznanja in vse bolj jasno dejstvo primerljivosti bioloških struktur in mehanizmov pri človeku in drugih živalih, na katerih je osnovano človekovo čutenje in zavestno delovanje, ostale brez zavesti, dokler o svojih občutjih ne bodo spregovorile v človeškem jeziku. 

Philip Low z univerze Stanford, soavtor in podpisnik Cambriške deklaracije, je drugačnega mnenja. Na vprašanje, kako so se nova spoznanja dotaknila njega osebno, v intervjuju za brazilski medij odgovori, da namerava postati vegan, ker je težko, da bi se to novo razumevanje živali, predvsem njihovo občutenje bolečine, človeka ne dotaknilo.
________________________________________________________________________

Deklaracija o zavesti živali*

Na današnji dan, 7. julija 2012, se je na Univerzi v Cambridgeu zbrala skupina uglednih mednarodnih strokovnjakov s področja kognitivne nevroznanosti, nevrofarmacije, nevrofiziologije, nevroanatomije in računalniške nevroznanosti, da bi ponovno ovrednotila nevrobiološko podlago zavestnega doživljanja in z njim povezanih vedênj pri ljudeh in nečloveških živalih. Čeprav so primerjalne raziskave na tem področju omejene z nezmožnostjo nečloveških živali, pogosto pa tudi ljudi, da bi jasno in brez težav posredovali svoja notranja stanja, lahko nedvoumno pritrdimo naslednjim ugotovitvam:
  • Področje raziskovanja zavesti se hitro razvija. Razvite so bile številne nove metode in strategije proučevanja ljudi in nečloveških živali. Tako je na razpolago vedno večja količina podatkov, ki kliče k občasnemu ponovnemu ovrednotenju obstoječih prepričanj na tem področju. Raziskave nečloveških živali so pokazale, da je mogoče homologne možganske povezave, vezane na zavestno doživljanje in zaznavanje, selektivno spodbujati in zavirati ter na ta način presoditi, ali so za takšna izkustva resnično potrebna. Poleg tega so na voljo nove, neinvazivne tehnike, ki omogočajo proučevanje korelatov zavesti pri ljudeh.
  • Zdi se, da nevrološka podlaga čustev ni omejena le na kortikalne strukture. Subkortikalna živčna omrežja,  ki so pri človeku vzburjena v raznih čustvenih stanjih, so prav tako izjemnega pomena pri porajanju čustvenega vedênja živali. Umetno vzburjenje istih predelov možganov povzroči odgovarjajoča vedênja in občutja tako pri ljudeh kot pri nečloveških živalih. Kjer koli v možganih nečloveških živali izzovemo nastop nagonskih čustvenih vedênj, so številna izmed njih skladna z izkušanimi občutji, vključno s tistimi notranjimi stanji, ki so povezana z nagrajevanjem in kaznovanjem. Globoka možganska stimulacija teh sistemov sproži podobna čustvena stanja tudi pri človeku. Sistemi, povezani s čustvovanjem, so koncentrirani v subkortikalnih predelih, ki so polni živčnih homologij. Mlade človeške in nečloveške živali navkljub odsotnosti neokorteksa obdržijo te možgansko-umske funkcije. Poleg tega primeri insektov in glavonožcev (npr. hobotnice) kažejo na to, da so se nevrološke povezave, ki podpirajo vedênjska/elektrofiziološka stanja pozornosti, spanja in odločanja, razvile zgodaj v evoluciji, s pojavom nevretenčarjev.
  • Rečemo lahko, da ptice s svojim vedênjem, nevrofiziologijo in nevroanatomijo predstavljajo osupljiv primer vzporedne evolucije zavesti. Dokazi o prisotnosti stopenj zavesti, podobnih človeški, so najbolj opazni pri sivih afriških papagajih. Čustvena in kognitivna omrežja sesalcev in ptic se zdijo veliko bolj homologna, kot se je prvotno menilo. Še več, pokazalo se je, da imajo nekatere vrste ptičev podobne živčne vzorce spanja kot sesalci, vključujoč REM fazo spanja in, kot je bilo dokazano pri zebrastih ščinkavcih, nevrofiziološke vzorce, za katere naj bi po predhodnih prepričanjih bil potreben neokorteks sesalcev. Raziskave samoprepoznavanja v ogledalu so pokazale, da presenetljive podobnosti z ljudmi, velikimi opicami, delfini in sloni izkazujejo zlasti srake.
  • Učinki določenih halucinogenov so pri ljudeh povezani z motenim kortikalnim procesiranjem. Farmakološki posegi s kompoziti, za katere je znano, da vplivajo na zavestno delovanje pri ljudeh, pa lahko vodijo do podobnih vedênjskih motenj tudi pri nečloveških živalih. Dokazi nakazujejo, da je pri ljudeh zavest povezana s kortikalno aktivnostjo, kar pa ne izključuje možnega prispevka subkortikalnega ali zgodnjega kortikalnega procesiranja, kot v primeru vizualnega zavedanja. Dejstvo, da se čustvena stanja ljudi in nečloveških živali porajajo iz homolognih subkortikalnih možganskih omrežij, ponuja prepričljiv dokaz o obstoju skupne evolucijske prvinske čustvenosti.

Izjavljamo naslednje: »Zdi se, da odsotnost neokorteksa ne pomeni, da organizem ne zmore doživljati čustvenih stanj. Konvergentni dokazi kažejo na to, da imajo nečloveške živali nevroanatomsko, nevrokemično in nevrofiziološko podlago zavestnih stanj, vključno z zmožnostjo namernega vedênja. Dokazi torej kažejo, da nevrološka podlaga zavesti ni edinstveno človeška. Značilna je tudi za nečloveške živali, vključno z vsemi sesalci in ptiči ter mnogimi drugimi bitji, vštevši hobotnice.«  

*Cambriško deklaracijo o zavesti je napisal Philip Low, uredili pa so jo Jaak Panksepp, Diana Reiss, David Edelman, Bruno Van Swinderen, Philip Low in Christof Koch. Javno so jo razglasili Low, Edelman in Koch 7. julija 2012 na konferenci v spomin Francisa Cricka o zavesti pri ljudeh in nečloveških živalih na Churchill kolidžu Univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Udeleženci konference so deklaracijo podpisali istega večera v prisotnosti Stephena Hawkinga v sobi Balfour hotela du Vinin v Cambridgeu. Slovesno podpisovanje so obeležili v oddaji »60 minut« medijske hiše CBS.

Konferenca:

Deklaracija:

Prevod: Veganska iniciativa


sreda, 10. oktober 2012

Pozitivno počutje je lahko ključ do preobrazbe našega življenja in naše kulture


Eden od kritičnih faktorjev v delovanju za socialne spremembe je zmožnost ponotranjiti spremembo, ki jo želimo videti v zunanjem svetu. To je bilo prepoznano in izrečeno s strani več duhovnih učiteljev in družbenih aktivistov, kot so bili Buda, Jezus, Gandhi, Thoreau, M.L. King in A.J. Muste, katerega slavni izrek »Ni poti do miru, mir je pot,« meri naravnost v srž njegovega učenja.

Na srečo postaja zelo jasno, da običaji naše kulture in neizprosno nasilje v odnosu do živali za hrano, produkte in druge potrebe zahtevata, da smo kot potrošniki ločeni od svoje prirojene modrosti in sočutja ter naše naravne inteligence, ki pomeni zmožnost občutenja pomembnih povezav, biti dovzeten za pravilno odzivanje. Kot razlagam v knjigi The world peace diet, so prehranski rituali v katerikoli kulturi izredno močne sile indoktrinacije. Skoznje naša kultura injicira strupeno miselnost elitizma, redukcionizma, ločenosti in potlačitve občutljivosti v nas vseh.

Eden od primarno neprepoznavnih učinkov kulturnega programiranja je nižanje našega naravnega dobrega mnenja o samem sebi, represija prirojenega občutka, da smo del prijaznega in  slovečega univerzuma. Kot otroci smo bili ne samo prisiljeni videti odrasle okrog nas jesti meso in skrivanje zaprtih in prestrašenih živali, ampak prisiljeni rutinsko jesti takšne stvari tudi sami. Naša duhovna povezanost z radostjo, svobodo in kreativnostjo, lepoto in sočutjem je bila nezavedno potlačena.

Zaradi našega pomanjkanja občutka varnosti in zaradi strahu, nas lahko zelo hitro zmanipulirajo in izkoristijo kot potrošnike in delavce v sistemu, ki povečuje bogastvo in privilegije majhne elite. Opustoši pa ne samo zunanjo ekološko in kulturno pokrajino naše Zemlje, pač pa tudi notranjo pokrajino našega čustvenega in duhovnega življenja. Postajamo le ironični v svojih iskanjih in prodamo ter zamenjamo radost in svobodo za dolgočasno otrplost udobja in varnosti.


Ključ transformacije naših življenj in naše kulture je naše počutje. Kako se počutimo? Resnično? Kakšno je naše splošno počutje ali ton počutja preko celotnega dneva? Kako se spreminja? Kaj povzroči spremembo?  Ugotovil sem, da je zelo koristno, če se zavedam svojega počutja in subtilnih sprememb preko celega dneva. Odkril sem tudi, da je počutje izredno občutljivo na različne misli in zavestne namere. Zaradi tega je mnogo duhovnih učiteljev poudarjalo pomembnost kultiviranja mentalnega zavedanja in vzpostavitev notranjih stanj usmiljenosti, sočutja, radosti, hvaležnosti in mirnosti, ki so neodvisne od kakršnihkoli zunanjih situacij, v katerih se nahajamo. 

S prakticiranjem in pridobljenimi izkušnjami ter razumevanjem se lahko naučimo, da smo manj pod vplivom zunanjih dražljajev in prebivamo bolj v našem srcu v miru in z občutkom usmiljenosti za druge, ne glede na to, kaj se dogaja. Odveč je reči, da obstaja obilo možnosti za vajo.

Ključna situacija je ta, da smo se vsi rodili v kulturo, ki duši naravno veselje, ustvarjalnost in sočutje in na več načinov spodbuja v nas najslabše kvalitete. Primarno, ko nas prisili v uživanje mesa, in sekundarno preko kulturnih institucij, ki takšen nasilen  in otopel način  vedenja vsiljujejo in razvijajo. Nekaj primerov teh drugotnih inštitucij so avtoritarne, izobraževalne, religiozne, ekonomske in zdravstveno-farmacevtske institucije, ki so za ljudi praktično neizogibne. Kot novorojenčki smo nasilno ločeni od naših mam in napadeni s toksičnimi cepljenji in okoljem, obremenjenim s kemičnimi substancami. Ko odraščamo, smo podvrženi agresivni prehrani in televizijskim programom ter izobraževalnemu programu, ki nas oropa naravne radovednosti in jo nadomesti s strahom pred napakami. Ta vzorec se ponavlja v religijskih in korporacijskih okoljih, hkrati pa smo ves čas obkroženi z mediji, ki prikazujejo slike kriminala, bolezni in vojn. Vse to nam jemlje moč in povzroča ekstremno negativno mišljenje. Na žalost pa je rezultat  naraščanje prodaje zdravil, ki vplivajo na počutje, kar seveda še poveča moč farmacevtskih korporacij.  Te zaposlujejo celo vojsko ljudi, ki kontrolira tako politične ustanove kot tudi medije, s katerimi smo obkroženi. Tako ljudje ponotranjimo to negativnost na več načinov. Ko so naše misli frustrirane ali depresivne in se počutimo izčrpane, postanemo z lahkoto lahkoverni potrošniki, ki z zaupanjem kupujemo proizvode in uradne verzije zgodbic, ki nam jih ponuja korporacijski sistem.

Pa vendarle je povsod okrog nas in v nas prisotno veselje do bivanja, izraženega skozi petje, ples in slavljenje. To vidimo in občutimo jasno v naravi: svobodno živeče ptice, ribe in druge živali slavijo svoja življenja z zadovoljstvom in milostjo. Kamorkoli globlje pogledamo, voda teče in govori, rože in listje se obračajo proti soncu in plešejo v vetru. In oblaki in drevesa, dež in tih sneg, trta, reke in gore - vsak zase polni svoje mesto in ima svoj namen. Vsak od njih odpira življenje na tem prečudovitem planetu, ki si ga delimo na našem potovanju okoli sonca in skozi vesolje. Ta način gledanja, kultiviranja odprtosti srca, občutek hvaležnosti in povezanosti z razcvetelo lepoto višjega reda, napreduje z vadbo. Z našim kulturnim programiranjem nas niso naučili gledati na svet na ta način. Nasprotno, naučili so nas, da sta narava in živali v stalnem konfliktu in tudi le kot sredstvo za našo uporabo, daleč manj pomembni kot človek, le nekaj več kot mehanični rekviziti v naših človeških dramah. Čudovite in revolucionarne novice pa nam pravijo, da lahko s stalno prakso pozitivno transformiramo svoj način gledanja in doživljanja sveta in sebe samih, dvignemo nivo energije in zavedanja. Zaljubimo se lahko v življenje in postanemo neustavljiva sila za zdravljenje, veselje in osvoboditev. Vse, kar je potrebno, je notranje hrepenenje, da se prebudimo iz kulturnega transa in volja, da to zavestno naredimo.

Kako naredimo ta korak?
Vadimo. Vadimo na popolnoma enak, vendar obraten način, kot so nas naučili v naši kulturi. Zato je veganski način življenja temelj za duševno zdravje, veselje in pozitivno osebno in družbeno transformacijo. Skozi svoje prehrambene rituale nam je naša kultura vsilila prakso izključitve, redukcije in udobja, hkrati pa nepovezanosti, elitizma, grabežljivosti in neobčutljivosti.  Kot družba tako skozi načrtno prakso izvršujemo ekocid, genocid in suicid (uničenje okolja, naroda in samomor).

V nasprotju  s tem veganski način življenja prakticira vključitev, obuditev senzibilnosti, zavestno prebujenje v uživanje, spoštovanje, raziskovanje, zaščito in slavljenje  vsepovezanosti življenja. Tako je prva in najbolj pomembna praksa v kultiviranju pozitivnega občutja in mišljenja veganstvo: prizadevati si zmanjšati na minimum krutost in izkoriščanje, ki ga povzročamo drugim preko svojih dejanj, govora in misli.

Druga vaja je globoko izpraševanje. To je postavljanje pod vprašaj vse tiste uradne zgodbe, ki jih slišimo o naravi realnosti, ki prihajajo iz strani uradnih virov ne glede na to, ali so to zunanji viri ali notranji glasovi zgodb, ki smo jih ponotranjili. Predlagam, da razmislite zgodbo o beljakovinah, o kalciju, o človeški superiornosti, zgodbo o 11. septembru, različne znanstvene in religiozne zgodbice, različne zgodbe o zdravju, denarju, spolu, spolnosti in spoznali boste, da je realnost lahko zelo drugačna in daleč bolj lepa in osvobajajoča, kot nam je bilo povedano.

Tretja vaja je utišanje našega uma, naših misli. Glede na raziskave, mislimo okrog 60 000 misli na dan - približno ena misel na sekundo, vsak sleherni trenutek. Za povprečno osebo je 85% teh misli negativnih in 95% je ponavljajočih. Prišel je čas, da aktivno zaposlimo delovanje naših misli in razvijemo zmožnost osvoboditi se svojih notranjih zgodb, ki se vrtijo okrog mojih problemov in mene kot ločenega jaza. Ko to naredimo, se zbudimo v spoznanje, da je to, kar smo, večno zavestno zavedanje. Naše telo in naše misli se dvigajo iz tega zavedanja kot oblaki nastajajo na nebu. Naša prava narava je nebo in mi smo prav tako svobodni. To so le besede, dokler ta resnica, h kateri ciljajo, ni izkušnja. Ta izkušnja pa je rezultat prakticiranja prijaznosti in globokega izpraševanja o veganskem načinu življenja.  Našemu umu dovolimo, da utihne in prenese našo pozornost od vsebine naših misli na prostranost v notranjosti, kjer vse mišljenje nastaja.

Četrta vaja, ki se mi zdi, da razvija notranje veselje, je, da si vsak dan vzamemo čas in se povežemo z naravo.  Zame je biti bos na Zemlji in plavati v naravnih okoljih, kot so oceani, jezera in potoki, še posebej osvežujoče in prispeva k temu, da naravna vse moje celice, da pojejo.

Peta vaja je zavestno prakticirati in negovati občutek hvaležnosti. To se mi zdi zelo dobrodejno in zdi se, da ta vaja pride do korenin naših mentalnih bolezni in travm, ki nam jih je vsilila naša kultura. Depresija, zaskrbljenost, strah, ponos, ljubosumnost in stres, vsi izparijo v ozdravljajoči svetlobi hvaležnosti. Verjamem, da lahko vedno najdemo razloge, zaradi katerih smo lahko hvaležni. Blagoslov, ki ga to prinaša, je notranji mir in ustvarjalno obilje.

Naša mentalna drža uokvirja vse, kar izkusimo. In to védenje je bilo mnogokrat sprogramirano s strani naše zastrupljene in tekmovalne kulture, ki dnevno ubija milijone živali za hrano in nas novači za ta katastrofalen projekt. Eno največjih daril, ki jih lahko damo živalim, nam samim, našim ljubljenim, naši kulturi, je napor razgaliti ta kulturni pogled in učiti se dati iz okvirjev naše mentalne poglede ter gledati s perspektive sočutja, veselja in hvaležnosti.  Na noben način ne priporočam, da se proti svoji volji soočite z obupom in nasiljem, ki ga naravno občutimo, ko se prebudimo ob navadno prikriti krutosti in grozi v našem svetu. Pač pa, da dovolimo sebi, da to občutimo in gremo skozi. Kot vegani si kar najbolj prizadevamo, da zavestno zmanjšamo na minimum nasilje, ki je povezano z našim delovanjem. Nujno je, da vadimo prepoznavanje in zahvalo lepoti in milosti, ki se v obilju manifestirata okoli nas. Tako naša prizadevanja izvirajo iz sproščenosti in samozavesti, ne pa iz jeze in strahu. 

Sistemi zatiranja uspevajo, ko je počutje negativno in so ljudje zaprti za dotok energije, moč in solidarnost. Ti sistemi zatiranja morajo izginiti, ko bodo ljudje močni in napolnjeni z duhom zahvale, zaupanja, radosti in občutkom, da delijo. Če imate še kakšne ideje, kako konstruktivno izboljšati svoje počutje, jih prosim podelite z nami. Hvala. 


Avtor prispevka (naslov v angleškem originalu: Positive Moods May be the key to Transforming our Lives and our Culture) je Will Tuttle.


Dr. Will Tuttle je učitelj, avtor, pianist in skladatelj, ki v Severni Ameriki in Evropi vsakoletno izvede 150 predavanj, delavnic in koncertov. Je avtor priznane prodajne uspešnice The World Peace Diet in prejemnik Peace Abbeyeve nagrade za pogum vesti. Že več kot 30 let je vegan.

sreda, 3. oktober 2012

Odmevni obisk Garyja Yourofskega v Izraelu

Svetovno znani predavatelj, aktivist in borec za pravice živali Gary Yourofsky bo med 15. in 20. oktobrom obiskal Slovenijo, kjer bo predaval v Kopru, Mariboru in v Ljubljani. Pred tem bo obiskal tudi Italijo, kjer bo izvedel serijo predavanj.

Posredujemo odlomek iz Garyjevega poročila z nedavnega obiska v Izraelu.

Opravičujem se, ker je trajalo tako dolgo, preden sem lahko objavil prispevek o svojem čudovitem potovanju na Bližnji Vzhod. Še vedno zbiram vtise po vsem, kar se je zgodilo v zadnjih dveh tednih. Sploh ne vem, kje naj začnem, ampak dajmo začeti s predavanji. Imel sem 10 predavanj pred 2.750 ljudmi v Jafi, Tel Avivu, Jeruzalemu, Beeršebi, Givatajimu in Hajfi. Govoril sem z množicami po 200, 170, 75, 150, 400, 400, 260, 470, 360 in 270 ljudi. Največje presenečenje me je čakalo na zadnjem predavanju (13. septembra), kjer so me pripeljali na srečanje z 850 ljudmi (v nabito polni dvorani), ki so vsi postali vegani zaradi mojega predavanja. To mi je bilo v zahvalo, ker sem jih prebudil.

4. predavanje je potekalo v petek, 7. septembra, v majhnem baru Saloona, pred 150 ljudmi. Bilo je tako nabito polno, da je moral lastnik predavanje preseliti na prosto, da bi se ga lahko udeležilo več ljudi. Povedali so mi, da so se celo nekateri mimoidoči ustavljali in poslušali predavanje.

Osupnil sem, da je skoraj 3000 ljudi, namesto svojega običajnega dne, prišlo na predavanje o resnici, čemur v Ameriki nisem bil nikoli priča, saj so bila vsa moja ameriška predavanja zaprta - torej v krogu študentov univerz (etika, filozofija, javna nastopanja, ženske študije, itd.). V Ameriki sem moral ljudem PRINESTI resnico.

60-70% izraelske množice je sestavljala mesojeda populacija in vegetarijanci, zasvojeni z mlečnimi izdelki in jajci. Preostali so bili še pred kratkim mesojedi ali vegetarijanci, a so postali vegani, po ogledu mojega predavanja na Georgia Institute of Technology.


Po vsakem predavanju sem moral z udeleženci ostati vsaj še dve uri; odgovarjal sem na njihova vprašanja in se z njimi slikal. Ljudje se tukaj zelo radi slikajo. Mnogi ljudje so se celo tresli, jokali in bili vzhičeni, ko so me videli v živo. Pravzaprav so me na ulici večkrat ustavili razni neznanci. Bilo jih je na ducate, ki so se želeli z mano le slikati. Privolil sem, čeprav preziram malikovanja, saj mislim, da opravljam samo svojo dolžnost, ko govorim o pravicah živali. Kljub temu, da v tem trenutku trpi še preveč živali, da bi lahko kar koli proslavljali, sem ustregel vsaki želji in se pustil fotografirati, saj je marsikoga to resnično razveselilo.

Ponujam vam NOVO predavanje (in hkrati tudi NOV posnetek klavnice), ki sem ga predstavil v Izraelu. Posnetek je iz predavanja v Givatajimu v ponedeljek 10. septembra, pred 400 ljudmi (v angleščini).

Opravil sem pet intervujev, enega preko bloga, drugega na radiu in še tri intervjuje za šole, kjer so v nekem projektu šolarke delale svojo seminarsko nalogo. Najboljši intervju pa sem imel 13. septembra v Tal Bermannovi TV oddaji (slovenski podnapisi).

Hebrejska verzija mojega predavanja na YouTube iz leta 2010 je imela samo v času mojega obiska v Izraelu preko 60 tisoč novih ogledov. Izraelska aktivista Hovav in Daniel, ki sta omogočila mojo turnejo, pa sta povedala, da ima hebrejska verzija skupno že več kot 700 tisoč ogledov, kar je zelo veliko za državo, ki šteje 7 milijonov prebivalcev!

Povezave do posnetkov:

Avtor: Gary Yourofsky
Prevod: Veganska iniciativa