Prehrana, otroci in prihodnost

John McDougall, dr. med. 

Otroci, odstavljeni od materinih prsi, so, kar se tiče prehrane, kot pomanjšani odrasli. Za ohranjanje dobrega zdravja morajo večino kalorij, ki jih zaužijejo, sestavljati škrobna živila (krompir, koruza, riž, sladki krompir, fižol, itd.). Meso in mlečni izdelki, podobno kot maščobe in enostavni sladkorji, tudi pri njih povzročajo debelost in bolezni. Pri otrocih, ki se prehranjujejo s škrobno dieto po mojih priporočilih, vam ni potrebno skrbeti, ali bodo dobili dovolj beljakovin, esencialnih aminokislin, kalcija, železa, cinka in esencialnih maščob. Več pozornosti je potrebno posvetiti le zagotavljanju zadostne količine kalorij za dobro rast.

Prehranska industrija je pridobila večino svojih potrošnikov z oglaševalskimi strategijami »edinstvenih lastnosti,« s katerimi velika podjetja poskušajo svoje prehranske izdelke predstaviti kot boljše na podlagi pretiranega izpostavljanja enega hranila, ki je v večji meri prisoten v živilu. Ta prizadevanja so bila zelo učinkovita in kot posledica le-teh je kalcij postal sinonim za mlečne izdelke, beljakovine sinonim za meso, perutnino in jajca, železo sinonim za govedino in esencialne omega-3 maščobe sinonim za ribe. Javnost, tako laična kot tudi strokovna,  je začela verjeti, da ljudje, predvsem pa otroci, brez teh živil v vsakodnevni prehrani v telo ne bodo vnesli dovolj hranil. Ta prepričanja so znanstveno neutemeljena, kar sem podrobno razložil v svoji knjigi »The Starch Solution.«

Neizpodbitna posledica takšnih oglaševanj nezdrave hrane, ki stanejo več milijard dolarjev, je pandemija kroničnih bolezni med otroki v zahodnih državah. V ZDA vsak tretji otrok trpi za prekomerno telesno težo ali debelostjo – večja količina telesne maščobe pa povzroča bolezni. Povečanje telesne teže je razlog za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Na žalost se pričakuje, da bo kar ena tretjina vseh otrok, rojenih leta 2000, tekom svojega življenja razvila sladkorno bolezen. V otroštvu se prav tako začnejo bolezni arterij (ateroskleroza), ki vodijo v kapi in srčne napade, in pogoste vrste raka, kot so rak na dojki, rak na črevesju in rak na prostati. Sodeč po teh trendih sklepamo, da bo imela trenutna generacija krajšo življenjsko dobo od svojih staršev. Zavajanje glede prehranskih potreb otrok je prva in najbolj sporna ovira, ki jim preprečuje, da bi ponovno pridobili izgubljeno zdravje in videz.

Industrija skupaj z vlado aktivno širi laži o superiornosti hranil živalskega izvora. Primer: živinorejka in ameriška predstavnica Cynthia Lummis iz Wyominga je 21. septembra 2012 predstavila zakonski osnutek, v katerem prosi Ameriški predstavniški dom, da: »(1) poudari pomembnost živalskih beljakovin kot sestavni del uravnotežene prehrane večine Američanov in (2) da spodbudi Ministrstvo za kmetijstvo k nadaljnjemu oglaševanju zdravstvenih koristi živalskih beljakovin na podlagi znanstvenih prehranskih smernic za Američane iz leta 2010.« Svojo družino morate zaščititi sami, saj pomoči od zunaj verjetno ne boste deležni.

Pogoste skrbi staršev

Za trenutek postavimo na stran vaše osebne preference pri prehrani z živalmi in velikanske dobičke prehranske industrije in zdravstva. Znanstveno je utemeljeno, da bo vaš otrok zdrav in brez bolezni, ki so trenutno zelo pogoste med njegovimi vrstniki, če bo užival škrobno prehrano brez živalskih produktov. Starši in otroci se morajo seznaniti s prehranskimi dejstvi, da se bodo lahko izognili pogostim težavam.

Beljakovine:

Najpomembnejši čas za otrokovo rast sta prvi dve leti življenja. Idealna prehrana v tem prehransko zahtevnem obdobju je materino mleko. Delež beljakovin v človeškem mleku je zgolj 5 % glede na celotno kalorično vrednost. To nizko vsebnost beljakovin presežemo s prehrano z nepredelano rastlinsko hrano (škrobnimi živili in zelenjavo), saj ima večina rastlinske hrane višjo vsebnost beljakovin. Sladki krompir ima 6 %, riž 8 %, krompir 10 % in fižol 28 % beljakovin. Rastline lahko proizvedejo vse esencialne aminokisline (živali lahko izgradijo le polovico od teh gradnikov življenja), zato vam ni potrebno skrbeti, da otroci na škrobni prehrani, ki jo priporočam, ne bi dobili dovolj beljakovin.

Kalcij:

Ta mineral izvira iz zemlje in živali ga v svoje telo vnesejo neposredno ali posredno preko rastlin. Krepki konji in močni sloni dobivajo kalcij iz rastlinske hrane. Jasno je, da lahko potrebam otrok po mineralih zlahka zadostimo z rastlinsko hrano. Nedaven članek, objavljen v reviji Pediatrics, staršem zagotavlja, da uživanje mlečnih izdelkov ni potrebno za zadosten vnos kalcija pri otroci. Meso, perutnina in jajca ne vsebujejo praktično nič kalcija. Pomanjkanje kalcija pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Omega-3 maščobne kisline:

Maščobno tkivo možganov v otroštvu zelo hitro raste. Zaradi tega so ljudje začeli verjeti, da otroci v tem obdobju potrebujejo zelo koncentrirane vire esencialnih maščob iz hrane. Osnovne esencialne maščobe (omega-3 in omega-6) lahko proizvedejo samo rastline. Res je, da živali (na primer ribe) podaljšujejo te osnovne gradnike rastlinskega izvora in tvorijo druge maščobe (kot sta EPA in DHA), vendar enaki procesi potekajo tudi pri otrocih, ki so pri tem enako učinkoviti kot živali. Nobena riba ali žival pri teh procesih ne potrebuje pomoči. Pomanjkanje esencialnih maščob pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Železo:

Ta mineral izvira iz zemlje in živali ga v svoje telo vnesejo neposredno ali posredno preko rastlin. Zaradi skrbi o pomanjkanju železa, še posebej pri najmlajših, je kanadska zdravstvena organizacija (Health Canada) izdala priporočilo, da se dojenčkom kot prva trdna hrana začne dajati meso.Upoštevati je potrebno dejstvo, da so člani te organizacije povezani s farmacevtsko in prehransko industrijo. Namesto, da bi iz prehrane umaknili kravje mleko, ki je povzročitelj skoraj vsakega pomanjkanja železa pri dojenčkih, so priporočali dopolnjevanje prehrane z več železa iz mesa.

Kravje mleko skoraj ne vsebuje železa. Razpoložljivost železa je skupaj z mlekom slabša zato, ker kalcij in kazein iz kravjega mleka preprečujeta absorpcijo železa pri otrocih. Izguba železa je še tretji mehanizem, ki povzroča pomanjkanje železa: kravje mleko povzroča približno 40 % krvavitev iz črevesja sicer zdravih dojenčkov. Dajanje mesa kot prvo hrano dojenčkom ne odpravi tega problema, temveč ustvari mnogo drugih (debelost, sladkorno bolezen tipa 2, arterijske bolezni, raka, itd.). Pomembna razlika med kravjim in človeškim mlekom je, da človeško mleko pospeši absorpcijo železa, zato se pri dojenčkih, ki so izključno dojeni, pomanjkanje železa ne pojavlja. Rastline so bogate z železom iz zemlje in zlahka zadostijo otrokovim prehranskim potrebam (če hkrati ne uživajo mlečnih izdelkov). Pomanjkanje železa pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Vitamin D:

Dojenčki in otroci potrebujejo sonce iz več razlogov in eden izmed njih je tvorba vitamina D. Izpostavljanje soncu je odvisno od več faktorjev, kot so obarvanost kože, zemljepisna širina, letni čas in čas v dnevu. V splošnem za otroke s svetlo kožo zadostujeta približno dve uri izpostavljenosti obraza in rok na teden. Dodatki vitamina D ne morejo nadomestiti sonca in imajo več neželenih učinkov. Jemanja dodatkov vitamina D v obliki obogatene hrane ali prehranskih dodatkov ne priporočam (razen v ekstremnih primerih). Pomanjkanje vitamina D pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Vitamin B12:

Vitamin B12 proizvajajo bakterije v okolju in človeškem črevesju. Meso vsebuje vitamin B12, ki so ga proizvedle bakterije. Delni razlog za tveganje pomanjkanja vitamina B12 v današnji moderni družbi so visoka higiena in pogosto rabljeni antiseptiki ter antibiotiki. Da preprečimo to redko pomanjkanje, bi morali otroci jemati dodatke vitamina B12. Zadostuje pet mikrogramov (mcg) na dan; neškodljive so celo visoke doze iz dodatkov na trgu (500 do 5000mcg na odmerek). Pomanjkanje vitamina B12 pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Telesna višina in zadostna količina kalorij:

Če otrokova prehrana vsebuje dovolj kalorij, lahko pričakujemo normalno rast in razvoj. Otroci za rast potrebujejo energijo (beljakovine, kalcij in esencialne maščobe niso nikoli problem). Škrobna živila (riž, koruza, krompir, itd.) so bogat vir energije. Kalorični vnos lahko dodatno povečamo z dodajanjem kalorično bogatejše hrane, kot so suho sadje, oreščki, semena, maslo iz oreščkov in avokado. S kalorijami so izjemno bogati tudi sadni sokovi (imajo pa tudi veliko enostavnih sladkorjev, zato poskrbite, da si otrok spere in umije zobe kmalu po pitju, tako da ne pride do razvoja zobne gnilobe).

Dosežena telesna višina je odvisna od kaloričnega vnosa v otroštvu, vendar je pomembno, da te kalorije pridejo iz rastlin in ne iz živalskih virov. Odvisnost od živalske hrane povzroča mnoge zdravstvene probleme, vključno s prezgodnjo puberteto. Prezgodnje spolno dozorevanje povzroči hitrejšo spolno aktivnost, pogostejšo nenačrtovano najstniško nosečnost, pogostejšo revščino med žensko populacijo in več bolezni v odraslosti (npr. rak na dojki). Nedoseganje primerne telesne višine pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Prehrana pri različnih starostih

Novorojenček do 6. meseca starosti:

Do šestega meseca starosti bi morali biti dojenčki hranjeni izključno z materinim mlekom (brez soka, vode, formul itd.). Pri šestih mesecih starosti otrok razvije zobe za žvečenje trdne hrane in koordinacijo rok, ki mu omogoča, da vzame hrano iz materinih rok. (Dojenje v prvih šestih mesecih je lahko zdravo tako za mater kot tudi za dojenčka).

Bistvena je tudi prehrana matere. Njen vnos hranil in ne-hranil vpliva na njeno mleko. Beljakovine iz kravjega mleka, ki jih zaužije, pridejo v njeno mleko in otroku povzročajo težave, kot so črevesni krči. Mleko lahko zastrupijo tudi škodljive kemikalije iz hrane. Dodatke vitamina B12 bi morale jemati tudi doječe matere.

Od 6. meseca do 2. leta starosti (uvajanje trde hrane):

Otroci imajo po naravi radi sladko hrano (konica jezika ima brbončice za zaznavanje sladkega okusa). Prva hrana, ki jo pričnemo uvajati pri šestih mesecih, lahko vključuje riž, koruzo, oves, ostala žita in moko, zmečkan krompir in sladki krompir. Majhni otroci imajo radi kuhano in zmečkano sadje, kot so jabolka, banane in hruške. Kuhana in zmečkana zelenjava ima pogosto grenak okus, zato je uvajanje brokolija, cvetače, ohrovta in špinače nekoliko težje. Kuhan fižol, zeleni grah in koščki tofuja se lahko začnejo dajati med 7. in 8. mesecem starosti. Kot enostaven in zdrav prigrizek lahko služita ekspandirana koruza in riž.

Zmečkan avokado in maslo iz oreškov ali semen, namazano na kruhu ali krekerjih, se lahko začneta uvajati pri približno prvem letu starosti. Pogosto se pojavljajo alergije na arašide in ostale oreške. Če imate skrbi, povezane s preteklostjo ali zaradi primerov v družinski zgodovini, je najbolje, da otroku ne dajete vprašljive hrane. V splošnem otroci bolje prenašajo kuhano hrano, saj kuhanje razbije beljakovine in ogljikove hidrate, tako da postanejo lažje prebavljivi in manj alergeni. Nevarnost, da bi se hrana otroku zaletela, zmanjšajte s pasiranjem ali rezanjem hrane na majhne koščke.

Hrano lahko enostavno in poceni pripravite doma, vendar mnogi starši raje kupujejo že pripravljeno otroško hrano. Preverite sestavine. Otroška hrana bi morala vsebovati le zmečkane in kuhane žitarice, zelenjavo in sadje brez dodatkov soli ali sladkorja.

Od 2. do 10. leta starosti:

Pogosti obroki in prigrizki ter velike porcije pomagajo zagotoviti zadosten vnos energije. Maščobe so najbolj koncentriran vir kalorij. Zdravi majhni otroci lahko pojedo poljubne količine maščob. Otroci s prekomerno težo in debeli otroci pa naj ne bi jedli rastlinske hrane z visoko vsebnostjo maščob, kot so oreški, semena in avokado, dokler ne izgubijo odvečne telesne teže.

Najljubša hrana mojih otrok in vnukov je bila: hladne in vroče žitarice, posute s polovico čajne žličke sladkorja, palačinke in vaflji, preliti z malo javorjevega sirupa, prepečenec s tanko plastjo marmelade, testenine s paradižnikovo omako (zelenjave so se tako bali, da jo je bilo treba zmiksati v omako), zelenjavna in fižolova juha s kruhom, sendviči z arašidovim maslom in tanko plastjo marmelade, sendviči s fižolovim namazom, fižolov zavitek, zdrava pica in riž, krompir ali testenine z različnimi omakami. Radi so imeli tudi škrobna živila (riž, koruzo, krompir, sladki krompir, grah, fižol, testenine, kruh itd.) brez dodatkov. (Na moji spletni strani lahko brezplačno dostopate do tisočih receptov moje žene Mary, prav tako v mojih knjigah. Na spletni strani www.drmcdougall.com lahko najdete tudi brezplačen 12-dnevni program za družino.) Enostavni sladkorji, sol in začimbe se dodajajo za boljše sprejemanje hrane, vendar v razumnih, majhnih količinah. Najboljša pijača je voda. Sprejemljivi so tudi zeliščni čaji. Sadni sokovi vsebujejo sladkor in vodo, zato je potrebno po pitju spirati in umivati zobe.

Starši bi morali popolnoma nadzirati prehrano otrok te starosti. Na policah in v hladilniku shranjujte le zdravo hrano in otrok jo bo užival. (Nezdravo hrano je potrebno odstraniti.)

Od 11. leta starosti do odraslosti:

Najstništvo je pomembno obdobje nagle rasti. Večino kalorij, ki jih zaužijejo najstniki, morajo sestavljati škrobna živila, dodatno energijo pa naj dobijo iz suhega sadja in rastlinske hrane z visoko vsebnostjo maščob (oreškov, semen, avokada itd.). Debelost je v zadnjih letih vse večji problem.

Izobraževanje je bistveno za spodbujanje starejših otrok k zdravemu prehranjevanju. Razložite jim, kako lahko nepravilna prehrana negativno vpliva na njihov fizični videz (povzroča akne, neprijeten telesni vonj in debelost). Poučite jih o tem, da se vsi vrhunski športniki prehranjujejo s škrobnimi živili (z rižem, koruzo, krompirjem itd.). Mladim, občutljivim ljudem, ki jih skrbi prihodnost, so teme pravic živali in problematike okolja zelo blizu.

Dobra prihodnost za naše otroke

Svoje otroke moramo zaščititi in jih pozdraviti. To odgovornost imamo mi, starši in stari starši, in mnogi izmed nas imamo dovolj znanja, da takoj ukrepamo. Na žalost večina ljudi še vedno ne vidi, kako pomembno je pomagati debelim ljudem. Ne sprevidijo trpljenja debelega otroka, ki je enako boleče kot trpljenje podhranjenega otroka. Vendar to je resnica. Razširjeno trpljenje v današnjem svetu, katerega prehrana temelji na mesu in mlečnih izdelkih, si zasluži enako pozornost (ali večjo), kot so jo ZDA namenile stradajočim otrokom iz zahodne Evrope po 2. svetovni vojni. Škrobna prehrana, ki jo priporočam, je 100 % učinkovita ter poceni in je neškodljiv način, s katerim bomo dosegli svet, naseljen z dobro prehranjenimi, močnimi in zdravimi otroki. 

Povzeto po: www.drmcdougall.com/misc/2012nl/sep/children.htm
Fotografije: www.veganhealth.org/articles/realveganchildren

Poročilo z druge mednarodne konference o pravicah živali

Luksemburg, 13. - 16. september 2012

Vajeni smo se srečevati, združevati in spoprijateljiti preko e-pošte in družbenih omrežij ter v okolici naših domov. Redkejše pa so priložnosti, ko se srečujemo z ljudmi z vseh strani sveta na enem mestu z enim namenom - da se spoznamo, učimo drug od drugega in tkemo prijateljstva. Mednarodna konferenca o pravicah živali v Luksemburgu je bila ravno takšna priložnost. Nekateri smo imeli srečo, da smo jo lahko izkoristili.

Konferenca je bila tokrat že druga po vrsti. Organizacija je bila brezhibna, vsebina odlična in mesto prireditve enkratno. Konferenco je organiziralo luksemburško društvo Save Animals Asbl. Njen namen je bil vzpostaviti mednarodno točko povezovanja aktivistov in aktivistk s področja pravic živali in predstaviti sodobne poglede na temo pravic živali in aktivizma.
 

Štiridnevni program, od četrtka do nedelje, se je odvil v Kulturfabrik v kraju Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Opuščena klavnica, predelana v kulturno središče, je bila v brk svoje zgodovine kraj srečanja vseh, ki se zanimajo ali borijo za pravice živali. Prišli/e so iz Južne Afrike, Brazilije, skoraj iz vseh evropskih držav, Združenih držav Amerike itd. Program je bil sestavljen iz predavanj, poročil o projektih, filmskih predstav, okroglih miz, stojnic in, morda najpomembnejše, odmorov ter kosil. Ker se je vse dogajalo na enem mestu in so organizatorji/ce poskrbeli, da ni bilo nikakršnih skrbi, smo se lahko družili in izmenjevali izkušnje s 300 aktivisti/kami in somišljeniki/cami. Vse to je ustvarilo izjemno vzdušje.

Nepravično je izpostaviti samo določena predavanja ali projekte, vendar bi težko predstavili vseh 50 predstavitev. Zato bomo omenili le tiste vsebine in predstavitve, ki so nam ostale posebno v spominu.

Izjemen vtis so pustile predstavitve neposrednega reševanja živali, kot so jih predstavili Tino Verducci na primeru reševanja beaglov iz podjetja Green Hill v Italiji; Chris deRose je predstavil delo društva Last Chance for Animals, ki ima desetletja dolgo zgodovino razkrivanja trpljenja živali; Sarah Rutherford Smith pa je predstavila, kako poskušajo v Južni Afriki ustaviti krivolov črnih nosorogov, ki jim grozi izumrtje.
 

Malokdo je ostal ravnodušen ob obeh predavanjih, ki jih je s skrajno predanostjo podal Steve Best. S podobnim žarom je o delu z otroki in o leposlovju kot orodju izobraževanja otrok o resničnem življenju živali predstavil Stephen Marcus Finn iz Južne Afrike.
 

O zanimivih in zelo uspešnih projektih, ki predstavljajo vegansko prehrano širši  javnosti  in lajšajo veganski način življenja, sta poročala Felix Hnat iz Avstrijskega veganskega društva in Sebastian Zösch iz Nemške vegetarijanske zveze.
 

Na konferenci se je veliko govorilo tudi o zatiranju človekovih pravic, saj se je v preteklih dveh letih zgodilo precej zaskrbljujočih dogodkov za aktiviste, ki se ukvarjajo s pravicami živali. Felix Hnat je poročal o sodnem procesu proti aktivistom v Avstriji, Sharon Nuñez pa je predstavila obsodbo aktivistov v Španiji.

Nadzor nad aktivizmom in državna represija gibanja za pravice živali sta bili temi, ki sta bili zelo odmevni na vseh štirih dnevih konference. Takšne dogodke, kakršni so se nedavno zvrstili v Avstriji in Španiji, lahko prav kmalu pričakujemo povsod, saj je borba kapitalističnih lobijev proti vsem, ki ovirajo njihove poslovne cilje, zelo močna. O tem so na ločeni razpravi poročali trije znani aktivisti: Sharon Nuñez iz Španije, Felix Hnat iz Avstrije in Brendan McNally iz Velike Britanije, ki so z nami delili svojo izkušnjo o aretacijah na neutemeljenih in lažnih obsodbah. Na to temo smo si ogledali tudi nagrajeni dokumentarni film o avstrijskem sodnem procesu s pomenljivim naslovom - Der Process.
 

Nemalokrat so aktivisti v borbi za boljši svet označeni za državne sovražnike ali celo teroriste. Na svoji koži je represijo doživel tudi izjemni gost konference, nekdanji hollywoodski igralec Chris DeRose, ki se že 30 let posveča aktivni borbi za pravice živali. Prisotne je do joka spravila posneta direktna akcija njegove organizacije Last Chance for Animals, razkritje ilegalne trgovine s psi in osvoboditev mlade opice Britches izpod jarma vivisektorjev.

Na posvetu nas je bilo sedem iz Slovenije. Nekateri prvič (in verjetno ne zadnjič), drugi pa so se z veseljem vrnili že v drugo. Tokrat smo imeli priložnost predstaviti delo Veganske iniciative (Veganska iniciativa rojena v Sloveniji), česar smo bili zelo veseli, saj se je iniciativa vzpostavila ravno na prejšnji luksemburški konferenci. Po enem letu dela smo se vrnili in našli nov zagon za naprej.

Vsak od nas je na konferenci dobil nekaj zase, skupaj pa smo s seboj vzeli naslednja sporočila:

• Veganske kampanje naj bodo organizirane tako, da se doseže in pouči tiste, ki veganstva in pravic živali še ne poznajo. Prepričanih ni potrebno več prepričevati.
• S skupnimi močmi se doseže izjemne zmage - primer italijanskega Green Hilla. Na protestu proti podjetju, ki je vzrejalo beagle za prodajo laboratorijem, ki so jih v imenu znanosti mučili, se je samo v Rimu zbralo 10.000 ljudi. Green Hill je danes zaprt!
• Aktivisti moramo paziti tudi nase. Paziti moramo na medsebojne odnose - vsi se borimo za skupni cilj osvoboditve živali; ne smemo pa pozabiti tudi na lasten počitek, hobije, zdravje in druženje. Uspešni bomo le, če bomo sposobni delovati leta, ne pa le mesece.
• Okolje je pomembno, četudi smo predani le pravicam živali. Uničenje okolja, ki smo mu priča in ki ga tudi sami povzročamo, omejuje življenjski prostor in pogoje vsem živalim.
• Aktivizem ima mnoge obraze - od neposrednih akcij reševanja živali do celo poslovnih idej, ki pripomorejo k lažjemu veganskemu življenju. Poprimi za tisto, kar ti gre najbolje in te izpolnjuje.
• Zavedati se moramo tudi svojih pravic in njihove ranljivosti. Spremljati in podpirati moramo aktiviste/ke, ki so zaradi svoje  legalne in legitimne borbe za pravice živali v nemilosti pravnega sistema.

Namen konference je bil prepričljivo uresničen. Dobra organizacija, program in udeleženci so ustvarili vzdušje skupnosti. Le-ta je raznolika, dobro poučena in predana izboljšanju tega sveta za živali in nas same. Upamo, da se bomo lahko naslednje leto spet srečali.