sreda, 19. december 2012

Zbiranje podpisov za Slovenijo brez krzna je vedno bolj živahno

Peticija za Slovenijo brez krzna je v polnem teku in želimo si, da bi se do konca leta res navzela prazničnega duha in novoletnega zanosa.  Navdušeni smo nad odzivom in pošte, ki vsak dan polni naš nabiralnik, smo veseli bolj kot prazničnih voščilnic. Veliko ljudi je samoiniciativno začelo zbirati podpise v svojem okolju. Vsem, ki ste že podpisali, kot tudi vsem, ki neutrudno zbirate podpise, se iskreno zahvaljujemo!

 

Tiste, ki peticije še niste utegnili podpisati, prosimo, da si vzamete trenutek za ta pomembni prispevek za živalim prijaznejšo Slovenijo v novem letu. Poprosite tudi sorodnike, znance, sodelavce in prijatelje, da storijo enako. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo. 

Vse podatke o tem, kje in kako lahko podpišete peticijo, najdete na naslovu: www.zaslovenijobrezkrzna.si


sobota, 15. december 2012

Protest Za Slovenijo brez krzna, 15.12.2012

V soboto, 15. decemba 2012, smo v središču Ljubljane ponovno glasno pozvali Slovenijo, da postane živalim prijazna dežela brez krzna!

Protest za Slovenijo brez krzna je shod, ki ima že tradicijo. V Ljubljani je bil že večkrat organiziran, vedno s številčno udeležbo. Prejšnji protest je bil organiziran februarja 2012 in je bil dobro sprejet tako s strani javnosti, saj je v nekaj dneh več kot 2000 oseb podpisalo peticijo proti krznu, kot tudi s strani medijev.
 
Tokratni protest ni imel namena le osveščati javnost, pač pa tudi pokazati zakonodajalcem, ki pravkar sprejemajo spremembe Zakona o zaščiti živali, da je tudi v Sloveniji nastopil skrajni čas za prepoved reje in lova živali za njihove kožuhe. Skupina držav, ki je to že prepovedala ali pa pravila zelo zaostrila, je vedno večja (Avstrija, Hrvaška, Velika Britanija, Švedska, Nizozemska...). Izgovorov, da se jim ne bi pridružili, ni več.


Zakaj za Slovenijo brez krzna

Reja in ubijanje živali za krzno sta v 21. stoletju popolnoma nepotrebna in absolutno nesprejemljiva, v prvi vrsti iz etičnih, pa tudi iz ekoloških razlogov.
 
Posamezniki in organizacije si že več let prizadevamo za spremembo zakonodaje, ki ureja področje reje živali za krzno, zato pozivamo državni zbor, vlado, predsednike parlamentarnih strank, vodje poslanskih skupin in vse poslance k spremembi zakonodaje, ki bo v celoti prepovedala vzrejo živali za krzno, lov na živali zaradi krzna in predelavo kožuhov v krzno v Republiki Sloveniji.

 
Pozivamo k prepotrebnim spremembam, da bo Slovenija, ki je med tistimi evropskimi državami z najbolj zastarelo in nazadnjaško zakonodajo na področju zaščite živali, postala zgled drugim državam. V Sloveniji reja, lov in predelava krzna niso omembe vredne gospodarske panoge, niti ne nudijo pomembnega števila delovnih mest. Zato gospodarskih razlogov za omenjeno prepoved ni. Če samo pomislimo na dve še pred nedavnim veliki vzrediteljici živali za kožuhe, Hrvaško in Švedsko, kjer se je reja zelo, zelo zmanjšala in se bliža ukinitvi, potem ni ovir za enako potezo v Sloveniji. Če bi to dosegli, bi bili v odnosu do živali in do okolja na tem področju zgled preostali Evropi.

Peticija Za Slovenijo brez krzna

Za predlagane spremembe zbiramo podpise peticije Za Slovenijo brez krzna. Cilj je zbrati 5000 podpisov. Podpis peticije izkazuje, da nam:


Kampanja Za Slovenijo brez krzna

Kampanja je v teku že skoraj eno leto. Začela se je februarja 2012 s protestom, spletno peticijo in posebno spletno stranjo. Eden od ciljev kampanje so spremembe Zakona o zaščiti živali, s katerimi bi prepovedali rejo in lov živali za njihove kožuhe.
 
V sklopu kampanje do konca leta zbiramo podpise za peticijo, ki bo pokazala javno nasprotovanje reji in lovu živali za krzno v Sloveniji. Cilj je zbrati 5000 podpisov in s tem pokazati zakonodajalcem, da je sprememba zakona nujna in zaželena tudi v točkah, ki se tičejo krzna.

Vabimo vas, da se s podpisom peticije pridružite prizadevanjem za Slovenijo brez krzna!

nedelja, 9. december 2012

Kako partnerju pomagati, da postane vegan

Morda sta se s partnerjem hkrati odločila za veganstvo, morda sta bila vegana, še preden sta se spoznala, ali pa se vam je partner v veganstvu pridružil, ko je uvidel, da trpite, ker se zavedate posledic, ki jih imajo njegove (ali njene) izbire za živali. Za tiste bolj trmaste pa je tukaj nekaj nasvetov psihoterapevtke Karen Arluck, ki je svojemu možu pomagala, da je postal vegan. V tem prispevku se osredotoča zgolj na prehrano, njen pristop temelji na počasnem uvajanju, pri katerem ni prevelikih sprememb, katerih bi se oseba lahko ustrašila. 


Vprašanje: "Kako najhitreje uničiti romantični večer?"
 
Odgovor: Pojejte obrok, poln mesa in mlečnih izdelkov, ki mašijo arterije, zaradi česar se boste počutili zamaščene in utrujene, zamašene arterije pa lahko povzročijo tudi impotenco.
 
Čeprav je razlogov, zakaj ljubljeno osebo usmeriti v veganstvo, veliko, pa zgoraj omenjeni razlog vedno pritegne pozornost moških. Kdo si pa ne želi uspešnega ljubezenskega življenja? A kot že veste, je razlogov za veganstvo ogromno, vključno z boljšim zdravjem, preprečevanjem bolezni, življenjem v skladu s svojimi vrednotami in še veliko drugimi. Obstaja veliko člankov o številnih razlogih, zakaj postati vegan, in znanstvenih odgovorov na vsa vprašanja, ki se vam lahko porodijo, vključno s pogostim "Kje dobiti beljakovine?" Moj cilj pa ni zagotavljanje tovrstnih poglobljenih znanstvenih odgovorov, temveč praktičnih strategij, kako pomagati ljubljeni osebi, da se vam pridruži na veganski poti.
 
Za nekatere pare in družine je morda najlažje, če se skupaj odločijo za bolj zdrav in prijazen način življenja po tem, ko so se udeležili veganskega dogodka, opravili veganski izziv ali si ogledali film kot je na primer Forks Over Knives. V drugih družinah (in te so, kot kaže, v večjem številu), pa se le ena oseba odloči za veganstvo, njeni bližnji pa je v tem ne podpirajo vedno. Čeprav se morda zdi, da ni upanja, da bi "svojega fanta / moža / ljubljeno osebo pridobili na krov," resnično verjamem, da je. Kot psihoterapevtka in pretvornica svojega moža v vegana vam lahko povem, da obstaja nekaj ključnih strategij, ki sem jih uporabila, a pomembno je, da za vsak korak izberemo pravo priložnost in da dajemo dober zgled, obenem pa pazimo, da od svoje ljubljene osebe ne pričakujemo preveč naenkrat.
 
Najpomembnejše, kar lahko naredimo, da jim na tej poti pomagamo, je to, čemur v psihoterapiji rečemo "spustiti se na njihovo raven". To v bistvu pomeni, da začnete na točki, kjer se nahaja vaša ljubljena oseba, in ste pozorni na to, kako se počutijo sedaj. Majhni koraki, dragi moji.
 
1. faza: Izogibanje
 
Če vaša ljubljena oseba nima nobenega interesa za ta način življenja, se ni treba takoj začeti truditi, da bi jo spremenili. To jo bo najverjetneje celo odvrnilo. V teh primerih je potrebno začeti le z zgledom. Pokažite, kako enostavno je, kako se znajdete v družbi in kako zdravi ste. Če se vedno pritožujete nad tem, kako težko je biti vegan, vam bodo verjeli. Če pa je veganstvo običajni vsakdanji del vašega življenja, če v njem uživate in se zaradi tega dobro počutite, bodo to opazili.
 
Kadar kuhate vi (in predvidevam, da ste vi tisti, ki kuhate, če ste vegan in živite z nekom, ki to ni), dodajte hrano. Zaenkrat pozabite na umik mlečnih izdelkov, mesa in podobnih stvari. Osredotočite se na dodajanje zeljnic (brokoli, cvetača, vse vrste zelja in ohrovta, redkev itd.) in uporabljajte vse več celih zrn in stročnic, oreškov in semen. Če nekomu odvzamete "najljubšo" hrano, se te spremembe lahko ustraši, zato je naš prvi cilj, da ta živila "izrinemo" z bolj zdravimi. Cilj je, da se razmerje veganske in ne-veganske hrane, ki jo zaužije vaša ljubljena oseba, začne prevešati v pravo stran. Pripravljajte krepke veganske jedi, kot so recepti Rip Esselstyna v knjigi Engine 2 Diet ali v kuharici Happy Herbivore avtorice Lindsey Nixon. Moj mož zdaj obožuje listnati ohrovt, a sprva ga ni, zato priporočam majhne korake - začnite z mlado špinačo. Karkoli že naredite, recepta zaenkrat še ne označite za "veganskega". Pustite, da vaša ljubljena oseba uživa v vsakem obroku, ki ste ga vključili v vašo rutino. Ko pripomnijo, kako okusna je jed, se le nasmehnite in recite nekaj v smislu: "Zelo rad/a kuham zate."
 
2. faza: No, pa so vas začeli spraševati o "teh veganskih stvareh"
 
Naposled vas bodo verjetno vprašali o svoji lastni prehrani. Ključnega pomena je, da vprašajo sami, zato vas prosim, da ne prehitevate. To lahko traja tedne, mesece ali celo leta. (V mojem primeru je trajalo približno eno leto, vendar je moj mož predhodno praktično živel od pice, piva in hamburgerjev). Deliti vsakodnevne podrobnosti o vaših pomembnih življenjskih odločitvah je mamljivo, vendar lahko ustvari prepad v odnosu, če vaš partner ni pripravljen na to. Ko vam končno začnejo postavljati bolj odprta vprašanja, kot na primer: "Ali meniš, da bi mi to pomagalo izgubiti odvečno težo," ali: "Vem, da imam preveč holesterola v krvi, ali meniš, da bo to pomagalo," Ali celo: "Ne bi me motili občasni veganski obroki, vendar se ne morem odreči siru," ne zavijajte z očmi. Ta vprašanja so pomenljiva in to je vaša priložnost! To pomeni, da so v fazi pred-kontemplacije in dobesedno razmišljajo o tem, da bi postali vegani.
 
Karkoli že naredite, ne zavračajte njihovih razmišljanj, pa naj se zdijo še tako neresna. Lažje vam bo razumeti, če se spomnite, da tudi sami niste že od rojstva vegan/ka in da do tega življenjskega sloga vsak pride iz drugega razloga in na podlagi različnih življenjskih izkušenj. Pri tem občutljivem koraku nudite čim več podpore. Namesto da jim predavate o vsaki posamezni koristi, ki se je spomnite, recite raje: "Ja! In veliko bolj enostavno je, kot bi si človek mislil!" Colleen Patrick-Goudreau, ena od mojih osebnih veganskih vzornikov, zmeraj pravi, da če izžarevate radost in sproščenost, ko živite v skladu s svojimi vrednotami, se bo to drugih sčasoma prijelo in želeli se vam bodo pridružiti. Ena izmed ključnih stvari je poudariti, kako zabavno, preprosto in zdravo je veganstvo, a ne tako, da bi kar naprej govorili o tem. Ne želite, da se vaša ljubljena oseba počuti, kot da je to zanje gromozanska sprememba (to na začetku velja za večino), razen če izrecno želijo, da bi bila.
 
3. faza: Vsakdanje življenje
 
Začnite kuhati! Naredite dvojno porcijo vsega, kar pripravite zase. Sama najraje načrtujem obroke za ves teden. Kmalu kar potrojite porcije, saj ne želite, da bi bila vaša ljubljena oseba lačna. Prav nasprotno - želite, da so navdušeni nad obilico dobre hrane v hiši. Če nimajo večjih težav z zdravjem in / ali telesno težo, je lahko v pomoč tudi nekaj "prehodne" hrane. To so veganska živila, ki lahko vsaj na začetku naredijo vsak obrok bolj podoben tistim, na katere so bili navajeni prej. Mojemu možu so najljubši queso Food for Lovers, vsi izdelki Gardein, sojin sir, klobase, veganski piškoti s čokolado, ploščice in podobno. Ob tovrstnih živilih je prehod na veganstvo veliko lažji in bolj okusen ter brez občutka prikrajšanosti.
 
4. faza: Vegani z vsem srcem
 
Ta faza lahko nastopi v celoti ali pa ne. Seveda bi bilo idealno, a za večino ljudi je veganstvo pot in ne le cilj. Ne pozabite, pri različnih ljudeh si faze sledijo različno hitro; dajte jim čas, ki ga potrebujejo. Včasih bodo pred napredkom v višjo fazo začasno celo nazadovali v zgodnejšo (na primer med prazniki ali na počitnicah). Tako kot vse stvari v življenju, od A (jesti meso, mlečne in živalske izdelke) do B (popolno veganstvo) ne pridemo v ravni črti. Verjetno bo veliko ovinkov in zavojev, zato poskusite samo uživati skupno pot in biti hvaležni, da je vaš partner odprtega duha in pripravljen eksperimentirati z vami.
 
  
Prevod: Veganska iniciativa

četrtek, 6. december 2012

Slovenija brez krzna tukaj in zdaj!

Podpise peticije za Slovenijo brez krzna, ki je bila do sedaj dostopna le v elektronski obliki, bomo do novega leta zbirali tudi v pisni obliki. Vaša podpora s podpisom peticije je v tem trenutku ključnega pomena, saj se spreminja Zakon o zaščiti živali, v katerem zahtevamo prepoved reje in lova živali za njihove kožuhe v Republiki Sloveniji.

Vse, ki želite z novim letom videti živalim in ljudem prijaznejšo Slovenijo, prosimo, da se nam pridružite s podpisom peticije za Slovenijo brez krzna.


Kako in kje lahko podpišemo peticijo?

1) Natisnite jo doma in pošljite po pošti.
Shranite dokument peticija.pdf in ga natisnite. Izpolnite svoje podatke, podpišite in pošljite na naslov, ki ga najdete v navodilih za pošiljanje (le-ta so del dokumenta). Prostora za podpise je nekoliko več, tako da boste lahko peticijo ponudili v podpis še svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Če to ne bo dovolj, lahko natisnete dodatne izvode.

2) Oglasite se na spodnjih naslovih in povejte, da bi radi podpisali peticijo za Slovenijo brez krzna (seznam bomo sproti dopolnjevali):

Ljubljana:
- Loving hut, Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana
- trgovina OrCa, Komenskega ulica 44, 1000 Ljubljana
- knjigarna Sanje, Trubarjeva 29, 1000 Ljubljana

Maribor:
- Loving hut, Partizanska cesta 3-5, 2000 Maribor

- Trgovina Ajda, Glavni trg 23, 2000 Maribor

Gornja Radgona:
- Tiskarna Mičutisk, Grajska cesta 12, 9250 Gornja Radgona

Mozirje:
- TA Medea turizem, Na trgu 51, 3330 Mozirje


Novo mesto:
- Čajarna Krojač, Glavni trg 17, 8000 Novo mesto

Če ste se odločili gostovati peticijo v svoji trgovini, restavraciji ali lokalu, nam prosimo sporočite, mi pa bomo to z veseljem objavili na spletni strani Za Slovenijo brez krzna
.

3) Udeležite se shoda Za Slovenijo brez krzna v soboto, 15.12.2012, ki se bo pričel ob 10. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani in na katerem bomo prav tako zbirali podpise podpore.

nedelja, 2. december 2012

Živali v cirkusih: sodobna trgovina s sužnji

Obstoječe regulacije so pustile na cedilu živali kot je slonica Anne, ki so jo v britanskem cirkusu brcali in pretepali. Nujno potrebujemo prepoved
 
Benjamin Zephaniah, The Guardian, 30. november 2012

Ker imam jamajško poreklo in afriške korenine, bi bilo zame nemogoče prezreti zgodovinske podobnosti med krutostjo do mojih prednikov in krutostjo do živali v današnjih cirkusih. Miselnost, ki je omogočila grozodejstva nad človekom, je ista miselnost, ki dopušča zlorabo živali. Zebre, leve, tigre, kamele in druge živali v cirkusih pretepajo in izkoriščajo prav tako, kot so pretepali in izkoriščali moje prednike. Kakor so moji predniki imeli družine, občutke in čustva, tako jih imajo živali. Če se znebim materialnih stvari okoli sebe, pravzaprav vidim, da sem tudi jaz žival. Družina smo.

Z živalmi, ki so prisiljene potovati in nastopati v cirkusih, ravnajo, kot da so oprema. Rutinsko so prikrajšane za ustrezno nego ter zbolevajo, postajajo apatične in depresivne. Zaradi stresa in zlorab jih veliko razvije nevrotično vedenje in umre mnogo prej, preden dosežejo pričakovano življenjsko dobo. Veliko večino svojega življenja preživijo nagnetene v kletkah za transport ali zabojnikih, ko jih prevažajo od enega kraja do drugega. Britanska zakonodaja zahteva, da je živalim omogočena dobra kakovost življenja. Toda zaradi surovosti transporta, krutih metod dresure in drugih elementov življenja v cirkusu to ni mogoče.
 
Veliko mojih prednikov je bilo brez razloga zaprtih, svoja življenja pa so preživeli prikrajšani za vse, kar jim je bilo pomembno in smiselno: svoboda izbire, neodvisnost in avtonomija. Točno takšno je življenje za živali v cirkusih. Nimajo izbire, ko gre za njihove življenjske pogoje ali s katerimi bitji živijo in imajo stike, in kadar ne ravnajo po volji dreserjev, jih kaznujejo. Nobenega nadzora nimajo nad katerim koli vidikom svoje lastne usode.

Živali se ne "privadijo" na suženjstvo. Vedo, da niso tam, kjer bi morale biti. Živali, ki izvajajo trike, ki jih v svojem pravem okolju nikoli ne bi, to počnejo iz strahu in ne zato, ker bi to hotele.
 
Lansko leto so bili ljudje po svetu upravičeno ogorčeni, ko je zaokrožil video posnetek Anne, zadnje slonice v britanskih cirkusih, na katerem vidimo dreserja, kako priklenjeno Anne brca, pretepa in zbada z vilami. Zaradi velikega nasprotovanja javnosti je bilo Anne končno dovoljeno, da se upokoji. A če ne uvedemo prepovedi uporabe živali v cirkusih, nič ne more ustaviti britanskih cirkusov, da bi si pridobili drugega slona in ga vse življenje trpinčili. Sloni v naravi so se prilagodili na življenje v skoraj nenehnem gibanju in vsak dan prehodijo velike razdalje, da bi ohranili svoje zdravje in dobro počutje. Edina "telovadba", ki jo imajo sloni v cirkusih, je izvajanje neumnih trikov. Sloni potrebujejo družbo, družino in prijateljstvo drugih slonov. So inteligentne in vsestranske živali, ki tako kot mi doživljajo široko paleto čustev.
 


Štiriindevetdeset odstotkov ljudi, ki so se odzvali na zadnjo poizvedbo vlade glede cirkusov, podpira prepoved nastopanja divjih živali v cirkusih, vedoč, da kruto ravnanje z živalmi za našo zabavo ni sprejemljivo. Grčija je nedavno napovedala prepoved vseh cirkusov z živalmi in pravni poskus razveljavitve prepovedi divjih živali v cirkusih, ki jo je sprejela avstrijska vlada, ni uspel. Bolivija, Finska, Indija, Singapur in Švedska so vse uvedle prepoved nastopanja živali. Ljudje po vsem svetu se izrekajo proti sramotni krutosti zapiranja živali v tesne kletke, dolgotrajnemu prevažanju in siljenju v izvajanje nenaravnih, ponižujočih in včasih bolečih nastopov. Toda v Veliki Britaniji, ki je bila včasih v ospredju pri zaščiti živali, vlada z izgubljanjem časa pri pogovorih o sistemu "licenciranja" ali "reguliranja" nastopanja divjih živali še vedno ne upošteva volje ljudi in poslancev. To ni dovolj.
 

Letos sem prvič od otroških let ponovno obiskal cirkus. Šel sem zato, ker so jasno oglaševali, da ne uporabljajo živali. Čudovito je bilo občudovati, kaj lahko naredijo ljudje, ko prenehajo izkoriščati druge in uporabijo lastno svobodno voljo in ustvarjalnost. Po predstavi sem govoril z veliko izvajalci in povedali so mi, da ne bi delali z živalmi. Bilo je vzpodbudno in rekel sem jim, da so krasen primer tega, kar je mogoče.
 
Obstoječi britanski predpisi so živali v cirkusih žalostno pustili na cedilu. Anne je na primer preživela skoraj skoraj šestdeset let v Super cirkusu Bobbyja Robertsa. Problemom z zagotavljanjem dobrobiti in zlorabi živali se v cirkusih ni mogoče izogniti in jasno je, da jim ne moremo dovoliti, da svoje delovanje regulirajo sami. Samo popolna prepoved bo zagotovila, da bo živalim prihranjeno trpljenje v cirkusih.
 
200 let je minilo, odkar je parlament prepovedal trgovino s sužnji. Čas je, da v okvir tega plemenitega odnosa vključimo tudi zasužnjene živali, ki jih izkoriščajo v cirkusih.
 





Benjamin Zephaniah je britanski pesnik, glasbenik, pisec, vegan in znan zagovornik pravic živali. Nastopil je tudi v dokumentarcu "Povezovanje dejstev" (Vegan society).
Prevod: Veganska iniciativa