Izjava ob sprejemu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob

29. novembra 2014, le 14 dni po seji vlade, je stopila v veljavo spremenjena Uredba  o določitvi divjadi in lovnih dob. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kljub nasprotovanju in strokovnim utemeljitvam sprejelo spremembe Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob, ob tem pa navedlo, da je upoštevalo ugovore in predloge, podane s strani zagovornikov pravic živali, kar ne drži. Predstavniki nevladnih organizacij, ki so podale pripombe na predlagano spremembo Uredbe, so bili oktobra 2013 povabljeni na pristransko voden usklajevalni sestanek, na katerem jim je bil odmerjen izredno kratek čas za podajo pripomb in predlogov, sklicatelj sestanka pa vprašanj ter soočanja stališč ni dovolil. O nadaljevanju postopka niso bile obveščene (vse) na sestanku prisotne nevladne organizacije.

Januarja 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: Ministrstvo) objavilo povzetek predlogov za spremembo in dopolnitev Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (v nadaljevanju: Uredbe), ki so jim jih poslali Lovska zveza Slovenije (v nadaljevanju: LZS), Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: ZGS) in ERICo d.o.o. Predlogi so vključevali podaljšanje lovnih dob na določene vrste živali (jelen, divji prašič, pižmovka, siva vrana, šoja, sraka, raca mlakarica, muflon, lisica, fazan) ter uvrstitev nekaterih vrst živali, na katere je bil lov predhodno prepovedan, med (lovno) divjad (šakal, golob grivar, sloka, kozica, kreheljc, črna liska, ruševec, kormoran). Nadalje so podali predloge o izpustu določenih gojenih živali in lovu nanje ter spremembi določil glede uporabe pasti, katerih uporaba naj bi bila dovoljena v širšem obsegu.

Že februarja je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (v nadaljevanju: DOPPS) sestavilo dokument z naslovom Pripombe na predlagane spremembe o določitvi divjadi in lovnih dob, v katerem opominjajo, da so vrste ptic, ki so predlagane za uvrstitev med (lovno) divjad, ogrožene, v nekaterih primerih pa je lov nanje prepovedan na celotnem območju Evropske unije. Nadalje je DOPPS v svojem dokumentu izpostavil, da niti za te niti za druge vrste ptic ne obstajajo ekološki razlogi za lov nanje, trditve o škodi, ki naj bi jo ptice povzročale, pa so nedokazane in pavšalne. Izrazilo je zaskrbljenost nad negativnimi posledicami vzreje ptic ter kasnejšega izpusta in lova nanje, nad vnosom toksičnega svinca v okolje (in na kmetijske površine), ki je posledica lova na ptice, ter nad dejstvom, da je lov moteč (in pogosto smrtno nevaren) tudi za vrste ptic, ki niso uvrščene med (lovno) divjad. DOPPS nasprotuje tudi uporabi pasti. Sledi temeljita in strokovna utemeljitev ter opomba, da gre pri lovu za finančno in rekreativno funkcijo za relativno majhno skupino ljudi.

27. februarja 2013 je LZS povedala: "usklajevanje je predvideno v kratkem in tam bodo lahko sodelovale vse zainteresirane organizacije."

21. marca 2013 je bilo v Dnevniku objavljeno strokovno mnenje dr. Mihe Krofla, raziskovalca na Biotehniški fakulteti, da bi bilo kakršno koli poseganje v populacijo šakala, tega srednje velikega predstavnika psov, ki je (bil) v Sloveniji zaščiten od leta 2004, neodgovorno in nestrokovno.

Dne 3. aprila 2013 se je odzval tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in izpostavil, da so predlogi slabo utemeljeni in v nasprotju z moderno naravovarstveno miselnostjo, ter predlagal, da ministrstvo ponovno preuči namen in delovanje LZS in se temu primerno odloči, ali ni morda potrebno LZS odvzetu status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.  

Nato je 10. aprila 2013 Ministrstvo pozvalo društva in širšo javnost k oddaji svojih predlogov za spremembo in dopolnitev Uredbe, čemur je namenilo (zgolj) 14 dni časa. Veganska iniciativa ter številna druga društva in posamezniki smo izrazili nasprotovanje predlaganim spremembam in dopolnitvam Uredbe ter izrazili željo po zmanjšanju obsega lova v Republiki Sloveniji, kjer lovci vsako leto pobijejo zelo visoko število živali, podatki pa so dostopni le za nekatere izmed vrst živali, ki jih lovijo.

Veganska iniciativa je na Ministrstvo v veljavnem roku poslala pripombe, v katerih je podala željo in razloge za zavrnitev predlaganih sprememb in dopolnitev Uredbe. Opomnila je, da se državljani in državljanke Republike Slovenije zavzemamo za prijazen in spoštljiv odnos do živali, kar je bilo marca 2013 s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali (ZZZiv-c) še dodatno potrjeno, ter da z novim zakonom nesmiselno ubijanje in mučenje živali ni dopustno. Sprejetje sprememb in dopolnitev Uredbe, kot so predlagane v pobudi in razvidne iz povzetka, ki ga je januarja 2013 objavilo Ministrstvo, bi pomenilo velik korak nazaj glede na obstoječo zakonodajo in uveljavljene standarde. Veganska iniciativa je v svojih pripombah tudi jasno izrazila (in utemeljila), da dodajanje katerih koli živalskih vrst na seznam lovnih živali ni sprejemljivo.  

Opomnila je še, da so nedavne peticije (Za Slovenijo brez krzna, Za Slovenijo brez cirkusov, Za moratorij na odstrel volkov) pokazale, da je slovenska javnost zelo občutljiva za ta vprašanja in se močno zavzema za zaščito živali pred preganjanjem in ubijanjem, ki se izvajata iz koristoljubnih razlogov peščice ljudi, ki ne upoštevajo niti teh pravic, ki jih živalim zagotavljajo trenutno veljavna zakonodaja in predpisi. Takratni dogodki ob odstrelu medvedje družine in mlade volkulje pa so pokazali, da se lov izvaja samovoljno in v nasprotju z dobro utemeljenimi stališči strokovne javnosti. Veganska iniciativa je v pripombah na spremembe Uredbe zapisala tudi, da upa in pričakuje, da bo Ministrstvo na podlagi dosedanjega razvoja dejavnosti za zaščito živali in njihovih pravic, javnega mnenja v Republiki Sloveniji ter utemeljenih argumentov naravovarstvenih organizacij in strokovnjakov zavrnilo pobudo za spremembo Uredbe. 

DOPPS je izdal tudi peticijo Preprečimo lov na ogrožene vrste ptic, ki jo je podprlo preko 60 slovenskih društev, zvez in iniciativ, vključno z Vegansko iniciativo, slovenskimi športniki ter številnimi drugimi posamezniki.

8. maja 2013 je Ministrstvo na svojih spletnih straneh objavilo novico, v kateri navaja, da še ni pripravilo osnutka Uredbe, da pa so prejeli predloge različnih organizacij (tudi Veganske iniciative). Napovedalo je, da v maju ali juniju namerava sklicati usklajevalni sestanek z vsemi, ki so podali svoja mnenja, in zaključilo, da bodo vse predlagane vsebinske spremembe in dopolnitve “obravnavane na usklajevalnih sestankih, pri čemer bodo v prvi vrsti pomembni dokazljivi podatki, strokovna argumentacija na načelih tako varstva in zaščite narave kot lova ter širok ekosistemski pogled. Le takšne predloge bo MKO vključil v spremembo omenjene zakonodaje. Ta bo seveda v skladu z rednim postopkom sprejemanja vladne uredbe vključevala tudi javnost.”

Do usklajevalnega sestanka je prišlo šele 15. oktobra 2013. Dan poprej so DOPPS, Umanotera in skupnost Tretji člen skupaj s podporniki, med katerimi je bila tudi Veganska iniciativa, predali 9406 podpisov proti lovu na ogrožene ptice in na splošno proti lovu za razvedrilo in osebno korist. Pogovor pri ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu se je zaključil z ministrovim zagotovilom, da bodo ptice v Sloveniji varne.   

Predaja 9.406 podpisov peticije ministru Židanu.

Na RTV Slovenija so 14. oktobra 2013 poročali o tem dogodku in navedli, da lovci v Sloveniji vsako leto postrelijo 40.000 različnih vrst ptic, ta podatek pa kar bode v ušesa ob besedah ministra Židana v tem istem prispevku, ko pravi: “Te lepe živali so varne.” 

Kako je potekal usklajevalni sestanek 15. oktobra 2013, najlepše opiše na spletnih straneh Dela objavljen prispevek Frčalo bo perje: veliko za, malo proti; Lovska druščina je lahko streljala z vsemi topovi, zagovorniki ptic pa so tudi imeli pravico čivkati. Če na kratko povzamemo, šlo je za dolg monolog predstavnikov lovskih krogov, DOPPS-u je bilo dovoljeno govoriti približno 10 minut, ostalim prisotnim zagovornikom pravic živali pa le po nekaj minut. Vprašanja, tehtanje argumentov in soočanje stališč niso bili dovoljeni.

O poteku usklajevalnega sestanka je pisal tudi DOPPS in izpostavil sledeče napake:

• Sestanek je vodil Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je tudi sam vpliven član lovske organizacije; sestanek tako ni mogel biti voden nepristransko.
• Kljub temu, da je več organizacij za varstvo živali in narave predlagalo odpravo lova na nekatere vrste divjadi, Jakša te točke ni uvrstil na dnevni red; ko je bil na to opozorjen, je zavrnil spremembo dnevnega reda.
• Način vodenja sestanka ni omogočal razprave. Predsedujoči je vsaki organizaciji namenil 10 minut za predstavitev njenih stališč, ni pa dovolil vprašanj in tehtanja argumentov. Po uri in pol monologov je vsaki organizaciji dovolil še 3 minute za repliko, potem pa je sestanek na hitro zaključil, ne da bi dopustil soočenje argumentov za eno samo vsebinsko vprašanje.
• Jakšev način vodenja sestanka je izrazito favoriziral predstavnike lovskega interesa.

Veganska iniciativa je po sestanku v kolumni na portalu Pes moj prijatelj dne 30. oktobra 2013 izpostavila, da je zaskrbljujoče razmišljanje Jošta Jakše, ki je večkrat poudaril, da je potrebno skleniti kompromis med obema stranema. Kompromis med slabo in dobro rešitvijo v primeru zakonodaje namreč ni zaželen - bistvena naloga direktorata je, da uveljavi strokovno podprto odločitev in spoštuje mnenje javnosti. Slednje pa je predsedujoči pogosto označil kot grožnjo postopku, namesto kot njegovo oplemenitenje, in pri tem spregledal demokratično dolžnost udeležbe javnosti v postopkih spreminjanja zakonov. V isti kolumni smo zapisali še, da nasprotujemo vsakršnemu dodajanju živalskih vrst in daljšanju lovnih dob – živimo namreč v okolju, kjer smo z razpršeno gradnjo, prometom, avtocestami in drugimi cestami, uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, regulacijo vodotokov, z onesnaževanjem vod, gozdov in zraka ter nenazadnje z okoljskimi spremembami do takšne mere posegli v življenjski prostor živali, da je vsakršno dodatno poseganje nedopustno. V prvi vrsti pa seveda nasprotujemo vsakršnemu lovu na živali.

Preganjanja, poškodovanja in ubijanja živali ni mogoče razumeti drugače kot mučenje – ljudje nimamo več nikakršnih razlogov, da bi to počeli – naše preživetje ni nikoli na kocki, življenje posamezne živali pa vsakokrat. 

Nato se dolgo ni zgodilo nič. 3. novembra 2014 je Ministrstvo, sedaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, objavilo predlog za obravnavo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob, pri pripravi katere je bila prisotna zgolj lovska druščina (kljub opozorilom, da je že usklajevalni sestanek bil voden izrazito pristransko), o objavi pa, kolikor nam je znano, ni bil obveščen nihče, ki je bil prisoten na usklajevalnem sestanku leto poprej (kljub zagotovilom Ministrstva, ki je maja 2013 zapisalo, da bo v skladu z rednim postopkom sprejemanja vladne uredbe vključena tudi javnost). V dokumentu je navedeno, da je gradivo bilo objavljeno na E-demokraciji 11. septembra 2014, vendar o tem (ali kakršnem koli napredku v zvezi z Uredbo) Veganska iniciativa (in, kolikor nam je znano, tudi drugi udeleženci usklajevalnega sestanka, ki so Uredbi nasprotovali), ni bila obveščena. Nadalje dokument navaja neresničen podatek, da so predlogi sodelujočih organizacij v fazi priprave sprememb Uredbe bili večinoma upoštevani. Prav tako ne navaja razlogov za neupoštevanje. 

13. novembra 2014 je sledila seja vlade in že 14 dni kasneje, 29. novembra 2014, je v veljavo stopila spremenjena Uredba. Ta dovoljuje lov na šakala, podaljšuje lovne dobe ter uzakonja lov na vse vrste divjadi s pastmi.

17. novembra 2014 je Dnevnik ponovno objavili poročilo strokovnjakov z Biotehniške fakultete, ki nasprotuje lovu na šakale.

Po mnenju dr. Mihe Krofla z Biotehniške fakultete je kakršno koli poseganje v populacijo šakala neodgovorno in nestrokovno. Foto: Miha Krofel.

Veganska iniciativa v celoti zavrača vodenje in postopek sprejemanja Uredbe, ki zagovornikom živali in narave ni omogočal razprave in sodelovanja pri nastajanju besedila, zato Veganska iniciativa pri Uredbi praktično ni mogla sodelovati, čeprav je, skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami, to želela. Opozarja na sledeče napake:

• Pristransko vodenje in potek usklajevalnega sestanka dne 14. oktobra 2013, kot je to opisano zgoraj; favorizirani so bili predstavniki lovskega interesa, ostalim je bilo namenjenega komaj kaj časa, razprava ni bila omogočena.  • Na usklajevalnem sestanku ali kmalu po njem ni bilo nakazano, kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje razprave v kakršni koli obliki. • Prvotne pripombe in predlogi, podani v roku od objave predloga spremembe Uredbe do  24. aprila 2013, niso objavljeni. • Predlog Uredbe z dne 3. novembra 2014 navaja, da je bila v razpravo vključena vsa strokovna javnost, ki pa v roku 30 dni ni podala nobene pripombe. Glede na objavo seznama organizacij, ki so sodelovale v fazi posveta, se postavlja vprašanje o razlogih za nerazkritje seznama institucij in/ali posameznikov, ki domnevno predstavljajo strokovno javnost in so bili vključeni v razpravo in se s predlogi v celoti strinjajo, kot je navedeno v Uredbi. • Trditev v predlogu Uredbe z dne 3. novembra 2014, da so bili predlogi navedenih organizacij v fazi sprememb večinoma upoštevani, ne drži. • Mnenja, predlogi in pripombe predlagateljev v predlogu Uredbe z dne 3. novembra 2014 niso navedeni. • Bistvena menja, predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani, v predlogu Uredbe z dne 3. novembra 2014 niso navedeni, prav tako niso navedeni razlogi za njihovo neupoštevanje. • Presoja posledic sprejema Uredbe je bila opravljena le za zakonodajno področje, številne druge presoje, vključno s posledicami za okolje, pa niso bile narejene. • Zaradi neobveščanja o poteku postopka na vsebino Uredbe ni bilo mogoče vplivati nanjo niti preprečiti njenega sprejetja.

Ob vsem tem ni čudno, da so mnogi posamezniki osupli in zaskrbljeni, ko berejo predlog Uredbe z dne 3. novembra 2014, ki nakazuje, da so bili upoštevani predlogi in pomisleki Veganske iniciative in drugih organizacij, in se sprašujejo, ali te iniciative in društva, ki zase pravijo, da zagovarjajo pravice živali in delujejo v njihovo dobro, pravzaprav govorijo eno, delajo pa drugo. Navedbe v vladnem dokumentu so zavajajoče in škodujejo dobremu imenu in kredibilnosti Veganske iniciative (in drugih organizacij ter posameznikov) ter dolgoročno tudi dobrobiti živali, za katero se Veganska iniciativa brezkompromisno zavzema. Zaradi odsotnosti specifikacije parametrov »bistvenosti« v pričujočem kontekstu je zavajajoča tudi trditev v dokumentu, da bistvenih mnenj, predlogov in pripomb, ki se niso upoštevali, ni bilo. Veganska iniciativa tovrstne očitke zavrača. Mnenja in predlogi, podani s strani Veganske iniciative v fazi posvetovanja, večinoma niso bili upoštevani. Stališče Veganske iniciative do lova, ki ga je podala tako na usklajevalnem sestanku kot v javni izjavi z dne 30. oktobra 2013, pa je jasno in ne dopušča samovoljne interpretacije. 

Veganska iniciativa Uredbo v celoti zavrača zaradi načina njenega sprejemanja in spornosti njene vsebine ter zaradi dejstva, da so njeni predlagatelji ves čas tudi v izrazitem navzkrižju interesov - lovci tako rekoč sami določajo, katere živali, koliko in kdaj se jih bo smelo loviti, niti strokovna javnost niti civilna družba pa na to ne moreta vplivati, kar je v demokratični in pravni državi popolnoma nesprejemljivo.

Izvajanje spremenjene Uredbe je po mnenju Veganske iniciative potrebno zaustaviti, dokler ne pride do iskrene in korektne strokovne in javne razprave ter sprejema drugačne uredbe, ki bo živali res zaščitila, ne pa omogočala lova v še večjem obsegu. Hkrati pa bi bilo nujno ponovno presojati tudi o dovoljenjih za odstrel medvedov in volkov.

Želimo demokratično sodelovanje v postopku nastajanja uredbe, ki bi morala v prvi vrsti zaščititi živali, naravo pa zavarovati prav proti takemu ravnanju lovcev in pred razmahom lovske dejavnosti v Sloveniji. Vsi, ki nedavno sprejeti Uredbi nasprotujemo že od začetka, bi svoje nestrinjanje brez dvoma izrazili tudi ob navidezno usklajenem predlogu, ki je bil sprejet, če bi le bili o njem obveščeni.

Od vlade tako pričakujemo, da bo spoštovala svoje zaveze in veljavno zakonodajo o varstvu živali in zaščiti narave ter zagotovila, da se bodo pri sprejemanju uredbe, ki odloča o življenju živali, ki so v tem primeru na nemilost prepuščene lovcem, upoštevali tudi njihovi interesi.

»Ljubeče, lokalno, bio, humano, v miru, spoštljivo«

V sredo, 23. julija 2014, sta po socialnih omrežjih zakrožila posnetka, ki prikazujeta raztovarjanje bikov pred klavnico v Postojni in ki ju je avtor ironično poimenoval »Ljubeče, lokalno, bio, humano, v miru, spoštljivo«. Posnetka ne prikazujeta krvavih prizorov, s katerimi se tisti, ki spremljamo dogajanje industrije, ki živali izkorišča za hrano, oblačila in drugo, pogosto srečujemo. Je pa verbalno in telesno nasilje nad biki kljub temu sprožilo val ogorčenja v javnosti, ki industriji, ki jo uravnavajo zakoni, posebej pa lokalnim kmetom, zaupa, da z živalmi ravnajo zelo lepo in da žival na celotni poti od rojstva do smrti nič ne trpi, saj smo konec koncev razvili celo sistem, ki omogoča humano klanje.

Humano klanje? Ne glede na to, kako paradoksno se to sliši, mnogi želijo verjeti, da humano klanje obstaja in se celo prakticira. Ker se grde stvari, kot sta trpinčenje živali in nehumano klanje,  dogajajo samo drugod, pri nas tega ni, pri nas živali živijo v raju. Slovenci tako razmišljamo. Avstralci tudi tako razmišljajo, kot se je ponovno izkazalo ob nedavni objavi posnetkov o mučenju ovc v industriji proizvodnje volne, ki je šokirala Avstralce in ljubitelje volne drugod po svetu. Verjetno odkritje, da enako močno voljo zanikanja realnosti kažejo tudi ostali narodi, ne bi bilo presenetljivo. O možnih vzrokih tega pojava morda kdaj drugič. Za enkrat je potrebno razumeti dvoje: 

1. Postopki reje in zakola živali za človekovo uporabo so v svetovnem merilu dokaj poenoteni. V slovenskih klavnicah, na primer, delavci živalim ne pojejo uspavank in jih ne božajo do smrti; slovenske klavnice delujejo po istem principu in s primerljivo tehnologijo kot ostale. V tem prispevku  si je mogoče prebrati izkušnjo študenta veterine ob obisku ene večjih slovenskih klavnic.
2. Zakoni ne zagotavljajo dejanske dobrobiti živali, tudi če bi se zakonov striktno držali. Zakoni samo določajo neko stopnjo zaščite, ki pa je dovolj minimalna, da ne bi pretirano ovirala dela rejcev, prevoznikov, klavcev in drugih, ter da ne bi ogrozila profita, seveda. 

V praksi to pomeni, da je žival, ki konča na krožniku, zagotovo trpela. Edino vprašanje, ki ostaja odprto, je, koliko in kako dolgo je trpela. 

Krave, ovce, kokoši in druge živali, ki jih množično zasužnjujemo za hrano in ostalo, so zelo blaga, občutljiva in inteligentna bitja. Psihološko so izredno kompleksna in ranljiva. Tega seveda nujno ne opazimo, če na žival gledamo kot na bodoči zrezek. Če pa žival, ki je bila rešena s farme ali iz klavnice, dobimo v rehabilitacijo, potem hitro ugotovimo, da je realnost popolnoma drugačna. To niso nikakršni predmeti, ki za dobrobit potrebujejo zgolj hrano, kot na primer avtomobil potrebuje gorivo in občasni servis. Vse živali, tudi t.i. farmske živali, so posamezniki. Za dobrobit poleg hrane in odsotnosti telesnega nasilja (za telesno nasilje šteje tudi zakol/umor živali) potrebujejo kolikor toliko normativno okolje, vključno s socializacijo, in določeno stopnjo samodeterminacije (možnost odločanja o lastnem življenju), tega pa nobena farma ne more ponuditi – niti ekološke farme, »prosta reja« in podobne trendovske preobleke živalskih taborišč [glej prispevek o prosti reji]. 

Do onemoglosti se lahko pretvarjamo, da so te živali na svetu za to, da jih jemo, nosimo in/ali drugače izkoriščamo. Ideologija karnizma je seveda močno vraščena v ljudi, vendar živali nam jasno sporočajo, da je to človekova iluzija. Njihove telesne bolečine so resnične, duševne tudi. Ko se zbližamo z živaljo, ki jo v okviru te ideologije uvrščamo v kategorijo hrane, obleke in druge kategorije, hitro ugotovimo, da (z izjemo vrstno-specifičnih potez obnašanja in zaznavanja naravno-socialnega okolja) ni nič drugačna od našega psa ali našega (človeškega) prijatelja. 

Kar se konkretno teh bikov tiče, bi se morda bilo smiselno postaviti v njihovo kožo. Ne vemo, od kod prihajajo in kako so živeli. V neki točki si prisiljen v tovornjak, ta te odpelje skozi hrupno okolje, ki ga po vsej verjetnosti še nikoli nisi videl in ti je v vseh pogledih popolnoma tuje, parkira na mestu, obkroženem z golim, hladnim betonom (ne pa na primer sočnim zelenim pašnikom, ki bi se ti verjetno zdel zanimiv in vabljiv), in na koncu okrog tebe začnejo skakati podivjani dvonožniki in s palico udarjati po rešetkah tovornjaka, ki ti predstavljajo edino obrambo pred popolnim neznanim, v katerega se zdi, da te nasilneži podijo. Njihov pristop ti še zdaleč ne vzbuja zaupanja, zato je jasno, da boš ostal tam in klical na pomoč. Z biki in ostalimi živalmi je zelo enostavno komunicirati. Tudi svojega imena in drugih izrazov/zvokov se hitro naučijo in nanje odgovarjajo, če se z njimi dovolj ukvarjaš in gojiš osebni odnos, tako kot psi – a na farmah za to navadno ni ne časa ne volje. Bodo pa živali hitro začutile, ali jim želiš pomagati ali škodovati, in temu primerno reagirale.

Postojnski biki so bili pod izjemnim stresom, ki si ga človek morda zmore predstavljati le, če si lahko zamisli, kako bi bilo njemu, če bi ga nekdo nasilno odpeljal v popolnoma neznani, strah vzbujajoči kraj in ga s pomočjo palice in agresivnimi vzkliki v tujem jeziku, ki ga čisto nič ne razume, poskušal pripraviti do nečesa. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - kot je razvidno iz odgovora, ki ga nelektoriranega navajamo na koncu prispevka - ni ugotovila večjih nepravilnosti. To seveda ne pomeni, da je bilo ravnanje kmeta/prevoznika resnično humano in da je bilo z dobrobitjo bikov vse v redu. Pomeni le, da so zakoni dovolj pomanjkljivi, da takšno ravnanje do čutečih bitij odobravajo. Na koncu vseeno preseneti dejstvo, da je tudi spodbujanje nasilja do živali v vzgoji otrok zakonsko sprejemljivo. Nadvse zanimivo pa bi bilo, če bi omenjeni Urad razkril nedvomno kompleksno formulo izračunavanja stopnje bolečine na podlagi starosti nasilneža in upoštevajoč različne prizadete dele telesa živali (npr. moda). 

V vsakem primeru je potrebno upoštevati, da je bil to šele začetek kalvarije postojnskih bikov. Preganjanje se je nadaljevalo za zaprtimi vrati klavnice, kjer je življenje bikov na nasilen način za vedno ugasnilo. 

Klavnice pa niso problematične samo z vidika dobrobiti živali. Ni nam znano, ali se je v Sloveniji izvedla kakšna študija o dobrobiti delavcev v klavnicah. Podatki iz tujine so zgovorni. V porastu so anksioznost, družinsko nasilje, prekomerno uživanje alkohola, drog. Kanadski kriminologi v študiji ugotavljajo, da območja večjih klavnic sovpadajo z visoko stopnjo kriminala v ameriških skupnostih.[1] Dnevno klanje čutečih bitij človeka ne more pustiti ravnodušnega. Če po vrhu tega za to telesno in duševno naporno delo prejme še mizerno plačo, vsakršen konstruktiven pristop, ki ga človek morda goji in uspešno udejanja za lastno psihofizično preživetje in z namenom omejitve bolečine svojih žrtev, lahko hitro podleže jezi in frustracijam s posledičnim katastrofalnim zaključkom za živali. Nad nekom se prej ali slej zneseš. In prve pri roki so seveda živali. 

Dokler živali ostajajo tržno blago, bodo človeku prepuščene na milost in nemilost. Družba s svojo normalizacijo nasilja gradi zblojeno podobo moči (in moškosti). Kar se zdi močno, je navadno zelo šibko. Trpinčenje in izkoriščanje nedolžnih bitij izvira iz šibkosti in strahu, kot to lepo ubesedi Miroslav Holub v svoji pesmi »Velik in močan«: Nekaj krvi, bolj ali manj, je rekel / bil je tako velik in močan, tako močan / da je moralo izvirati iz šibkosti , / nekaj krvi, je rekel, in si opral roke / seveda so stvari, ki jih ni mogoče sprati / ampak tega ni vedel, ker je bil močan… 

Na naslednjih štirih posnetkih si je mogoče ogledati primere srečnih živali iz zatočišč: 

Igrivi prašički

Osvobojene kokoši

Zavržena in rešena trinoga kravica

Srečni ovni - Jagnje, ki mu je na komercialni farmi umrla mama in je bil rešen pred gotovo smrtjo in čigar najboljši prijatelj je sedaj pes, ter igriva ovna – eden od teh ovnov je v otroštvu doživel hudo telesno in psihološko nasilje in je šele po slabih dveh letih neinvazivnega bivanja v zatočišču začel počasi okrevati.

Odgovor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin:

Spoštovani!

Prejeli smo vašo prijavo o raztovarjanju bikov. Pregledana sta bila oba posnetka, na prvem ni bilo zaznati znakov prepovedanega ravnanja, na drugem posnetku je sicer res mogoče zaznati kako otrok preganja živali s palico, vendar to dejanje ne moremo šteti kot prepovedano ravanje, ki je sicer navedeno v Uredbi (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom, ker je pri tem sodeloval 10 letni otrok, ki s svojo silo ne more povzročiti bolečine taki živali. Kakšne besede so bile pri raztovarjanju izrečene pa tudi ni mogoče presojati kot kršitev.

Če presojate oba posnetka v celoti opazite ravnanje prevoznika, udrjanje po ograji, glasovi, uporaba dlani, sicer uporablja tudi palico, vendar ne način, ki bi živalim povzročala bolečino, kar pa je primeren način preganjanja živali.

Prevoznik bo pisno obveščen in opozorjen na ugotovljene nepravilnosti pri prevozu, druge sankcije ne bodo uvedene. 

lp,

mag. Boža Furlan

uradna veterinarka

Republika Slovenija,

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,

Območni urad Postojna

Kolodvorska 5 a, 6230 Postojna 

Besedilo: Veganska iniciativa
Fotografije: Veganska iniciativa

[1] http://occupyforanimals.wix.com/meat#!slaughterhouse-workers/czcf; Mark Hawthorne, “Injustice for All”, VegNews, Marec/April. 2011; Timothy Pachirat, Every Twelve Seconds, Yale Uni Press 2011.

53 slovenskih kandidatov za Evropski parlament proti poskusom na živalih

Nekateri se to nedeljo na volitvah ne bomo odločali le glede na to, kaj lahko novoizvoljeni evropski poslanci storijo za nas, temveč nam je pomembno tudi, kaj lahko storijo za nemočne živali v laboratorijih in napredek moderne znanosti.

Kar 53 slovenskih kandidatov za poslance v Evropskem parlamentu je pisno podprlo pobudo Stop Vivisection in jasno naznanilo svojim volivcem, da bodo v primeru izvolitve delovali v smeri ukinitve poskusov na živalih. To je pomembno velikemu deležu volilcev; naj spomnimo, da je pobuda Stop Vivisection, ki zahteva popolno prepoved poskusov na živalih ter uporabo znanstveno relevantnih in zanesljivih raziskovalnih metod, prejela 25.853 podpisov državljanov Republike Slovenije in skupno 1.326.807 državljanov EU.

Poskusi na živalih zahtevajo ogromno človeških in živalskih žrtev. V EU za poskuse vsako leto v mukah umre vsaj 11,5 milijona živali (uradni podatki Evropske komisije za leto 2011), to pa je v nasprotju s 13. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki živali opredeljuje kot čuteča bitja, ki jih je potrebno varovati.

Kot opozarjajo ugledni znanstveniki, med njimi tudi pobudniki Stop Vivisection, uporaba živali v poskusih sloni na znanstveno nepravilni predpostavki, da so rezultati poskusov na živalih prenosljivi na ljudi. Iz odziva enega kompleksnega organizma namreč ne moremo sklepati na odziv drugega kompleksnega organizma, zato živalski modeli za napovedovanje nastanka, poteka in zdravljenja bolezni pri človeku nimajo zanesljive napovedne vrednosti. Zaradi tega so poskusi na živalih nezanesljiva metoda varovanja človeškega zdravja in okolja, ki tudi neposredno vpliva na človeško zdravje.

Stop Vivisection je tretja evropska državljanska pobuda, ki je uspešno izpolnila pogoje, presegla določeno minimalno število podpisov v vsaj 7 državah članicah EU ter skupno dosegla več kot milijon podpisov. To bo prva pobuda, ki jo bosta obravnavala novoizvoljeni evropski parlament in Evropska komisija. 

Stop Vivisection je največja civilna iniciativa proti poskusom na živalih doslej: 1,35 milijona evropskih državljanov je formalno izrazilo svojo voljo za ukinitev poskusov na živalih. Brez financiranja in lobijev, zgolj z delom prostovoljcev in nevladnih organizacij.

Septembra 2014 bo v Evropskem parlamentu v Bruslju obravnava, na kateri bosta sodelovala naša predstavnika André Ménache in Gianni Tamino. Oktobra 2014 bomo prejeli uradni odgovor, v katerem bo Evropska komisija sporočila, kako bo upoštevala želje milijona svojih državljanov.

Sestava novo izvoljenega Evropskega parlamenta in Evropske komisije je ključnega pomena za uspeh pobude Stop Vivisection ter za bodoče znanstvene raziskave, ki jih ne bodo omejevali poskusi na živalih. Državjani EU pozivamo omenjeni evropski instituciji, da v zvezi s to za javno zdravje in dobrobit živali tako zelo pomembno problematiko vzpostavita jasen dialog s svojimi volivci.

V Sloveniji je pobudo podprlo 53 kandidatov (5 list v celoti), Sanjska služba in Piratska stranka Slovenije se do pobude nista želeli opredeliti, preostale stranke (NSi in SLS, SNS, ZARES) pa se niso odzvale.

V nadaljevanju navajamo kandidate, ki so se zavezali, da bodo v primeru izvolitve v Evropski parlament delovali v smeri ukinitve poskusov na živalih:

DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije
VSI KANDIDATI (Ivo Vajgl, Marija Pukl, Izidor Salobir, Ingeborg Ivanek, Bojan Bratina, Jana Jenko, Anton Dragan, Marjana Kotnik Poropat)

Solidarnost
VSI KANDIDATI (Dušan Peter Keber, Marjutka Hafner, Damjan Mandelc, Nataša Osolnik, Tjaša Učakar, Jože Pirjevec, Manca Uršič Rosas, Lenart Zajc)

Koalicija Združena levica
VSI KANDIDATI (Violeta Tomić, Dušan Plut, Luka Mesec, Jasminka Dedić, Janez Požar, Lara Janković, Branimir Štrukelj, Petra Rezar)

Zeleni Slovenije
VSI KANDIDATI (Vlado Čuš, Barbara Cenčič Krajnc, Martin Gorjanc, Nives Grlj, Marko Mitja Feguš, Tamara Galun, Franc Branko Vivod, Andreja Galinec)

Verjamem! Lista dr. Igorja Šoltesa
VSI KANDIDATI (Igor Šoltes, Katarina Košak, Boštjan Horvat, Mojca Blas, Iztok Prislan, Monja Režonja, Gregor Veličkov, Diana Ternav)

Državljanska lista
Vesna Alaber, Emina Hadžić, Miha Istenič

Kacin – konkretno
Faila Pašić Bišič, Tatjana Greif

Pozitivna Slovenija
Britta Bilač

Slovenski narod
Miha Majc

Socialni demokrati
Igor Lukšič, Tanja Fajon, Mojca Kleva Kekuš, Patrick Vlačič

Slovenska demokratska stranka
Patricija Šulin, Anže Logar

STOP VIVISECTION: 1 milijon veljavnih podpisov

1 milijon veljavnih podpisov? Imamo jih!
Oblasti držav članic Evropske unije  so potrdile, da smo zbrali več kot 1 milijon veljavnih podpisov v podporo evropski državljanski pobudi STOP VIVISECTION.
 

To pomeni, da STOP VIVISECTION lahko nadaljuje institucionalni proces ter da bo prva državljanska pobuda, ki jo bosta obravnavala in analizirala novo izvoljena Evropski parlament in Evropska komisija.
 

Septembra 2014 bo v Evropskem parlamentu v Bruslju obravnava, na kateri bosta sodelovala naša predstavnika André Ménache in Gianni Tamino. Oktobra 2014 bomo prejeli uradni odgovor, v katerem bo Evropska komisija sporočila, na kakšen način bodo zadostili našim zahtevam.

Potrebujemo vas: Evropske volitve, “Glas za STOP VIVISECTION”
STOP VIVISECTION je največja civilna iniciativa proti poskusom na živalih doslej: 1,35 milijona evropskih državljanov je formalno izrazilo svojo voljo za ukinitev poskusov na živalih. Brez financiranja in lobijev, zgolj z delom prostovoljcev in nevladnih organizacij.
 

Zdaj smo pred naslednjim izzivom: potrebujemo Evropski parlament, ki bo proti poskusom na živalih; njegova sestava je bistvena. Z aktivno uporabo naših državljanskih pravic nam bo to uspelo! 

Pomagajte nam!

Kontaktirajte kandidate za poslance v Evropskem parlamentu v svojih državah in jih povabite, da podprejo državljansko pobudo STOP VIVISECTION: pošljite jim elektronska sporočila, delite pasice na njihovih družabnih omrežjih, postavljajte jim vprašanja na javnih srečanjih. Kandidati se lahko kampanji pridružijo do 17. maja. V zadnjem tednu pred evropskimi volitvami bomo javno promovirali vse kandidate, ki bodo podprli pobudo STOP VIVISECTION, in povabili državljane, naj jih volijo.

STOP VIVISECTION? Čas je že, da ustavimo poskuse na živalih

Ob Svetovnem dnevu živali v laboratorijih, ki ga obeležujemo vsako leto 24. aprila, vas vabimo k branju našega prispevka "Čas zagovornikov poskusov na živalih se izteka" in k ogledu predavanja o tem zakaj so poskusi na živalih z znanstvenega stališča neustrezni.

Prošnja za konec …

Evropsko državljansko pobudo STOP VIVISECTION na evropski ravni koordinira organizacijski odbor, ki je vse dejavnosti do sedaj izvedel z le 25.000 evri, zbranimi s prostovoljnimi prispevki nevladnih organizacij in posameznikov. Za premostitev končnega dela kampanje potrebujemo še približno 8.000 evrov. Vsaka posamezna donacija je bistvenega pomena. Prispevate lahko preko storitve PayPal ali bančnega transferja.

Znani delni rezultati evropske državljanske pobude Stop Vivisection

Minimumi, ki jih določa evropska zakonodaja, so doseženi. Zbranih je več kot milijon podpisov in vsaj 12 držav je preseglo minimum. Ni več sence dvoma, da se Evropejci zavedamo preživelosti krutih poskusov na živalih. Slovenija je zbrala največ podpisov glede na število državljanov, med vsemi podpisniki pa je največ državljanov Italije.

Danes so znani predhodni rezultati evropske državljanske pobude Stop Vivisection, ki zahteva razveljavitev Evropske direktive o vivisekciji živali (2010/6 3/UE) ter odpravo poskusov na živalih. Zbranih je bilo 1.126.005 podpisov, k temu številu pa še niso prišteti vsi podpisi na papirju. Nekaj bo tudi odštevanja, saj je za pričakovati, da bo delež podpisov neveljaven - tu gre za podvojene ali nepopolne podpise. Že pomota v eni sami črki ali pa manjkajoč kraj rojstva na papirnatem obrazcu razveljavita podpis. Tukaj je potrebno izpostaviti, da obrazci za zbiranje podpisov (ki so enaki za vse evropske državljanske pobude, vendar različni za različne države) niso zasnovani uporabnikom prijazno, težko jih je tudi čitljivo izpolniti.

To je do sedaj največja demokratična akcija proti poskusom na živalih v Evropi in ena prvih uspešnih evropskih državljanskih pobud. Po številu organizacij, ki so pobudo podprle, ter številu aktivistov pa je po mnenju poznavalcev evropskih državljanskih pobud najuspešnejša do sedaj.

Kaj se bo sedaj zgodilo s podpisi? Centralni odbor v Italiji bo zbral vse podpise na papirju, jih pregledal in jih v decembru skupaj z elektronskimi poslal v preverjanje nacionalnim avtoritetam. Le-to bo trajalo nekaj mesecev, zato končnega rezultata vejetno ne bomo izvedeli pred marcem 2014. Takrat bo Evropska komisija pobudo Stop Vivisection tudi uradno priznala kot uspešno in določila datum, ko bodo pobudniki in organizatorji pobude Stop Vivisection v Evropskem parlamentu predstavili zahteve pobude. Od tedaj bo imela Evropska komisija 3 mesece časa za pisni odgovor.

Za uspešno evropsko državljansko pobudo je potrebno zbrati vsaj milijon podpisov in vsaj 7 držav mora preseči določeno minimalno število podpisov, ki je 750-kratnik števila poslancev iz države v Evropskem parlamentu. Glede na danes znane rezultate smo te zahteve dosegli - in presegli. Minimalno število podpisov je bilo doseženo v kar 12 državah članicah EU: Italiji, Sloveniji, Belgiji, Slovaški, Nemčiji, Španiji, Bolgariji, Madžarski, Franciji, Estoniji, Poljski in Finski.

Ena izmed pasic, ki je v času zbiranja podpisov zaokrožila po Evropi

Daleč največ podpisov je zbrala Italija, kar 570.400, zelo močno podporo so dale tudi Nemčija (s 159.028 podpisi), Francija (z 71.659 podpisi) in Španija (s 54.858 podpisi). Glede na število državljanov se je s podporo več kot 1% prebivalstva najbolj izkazala Slovenija, tik za njo Italija, potem pa še Estonija, Belgija, Slovaška, Madžarska, Finska, Luksemburg, Bolgarija in Nemčija. Odlično se je odrezala tudi Hrvaška, ki je z zbiranjem podpisov lahko pričela šele konec avgusta.

Tukaj je celoten seznam števila podpisov v vseh državah članicah EU (v oklepaju je odstotek določenega minimalnega števila podpisov za posamezno državo).

Avstrija 11.472 (80%)  

Belgija 29.495 (178%)  

Bolgarija 15.500 (115%)  

Ciper 624 (14%)  

Češka 5.172 (31%)  

Danska 4.773 (49%)  

Estonija 6.179 (137%)  

Finska 12.734 (130%)  

Francija 71.659 (129%)  

Grčija 2.144 (13%)  

Hrvaška 3.122 (34%)  

Irska 3.377 (37%)  

Italija 570.400 (1041%)  

Latvija 3.643 (54%)  

Litva 5.194 (58%)  

Luksemburg 1.193 (26%)  

Madžarska 24.576 (149%)  

Malta 1.484 (33%)  

Nemčija 159.028 (214%)  

Nizozemska 10.692 (54%)  

Poljska 44.722 (117%)  

Portugalska 13.716 (83%)  

Romunija 2.219 (9%)  

Slovaška 13.331 (137%) 

Slovenija 21.752 (362%)  

Španija 54.858 (135%)  

Švedska 9.172 (61%)  

Velika Britanija 23.774 (43%)  

SKUPAJ: 1.126.005 podpisov

Izjemen uspeh pobude na slovenskih tleh je rezultat trdega dela posameznikov, ki so ves svoj razpoložljivi čas vlagali v to, da so v slovenskem jeziku omogočili informacije o pobudi in razlogih za njen podpis ter zbirali podpise, in številnih skupin in društev, ki so omogočila, da so te informacije dosegle kar najširši krog ljudi. Slovenci smo se za uspeh pobude trudili tudi izven meja naše države, pri nas je pa pobudo podpisalo tudi mnogo tujih turistov.

Veganska iniciativa se kot koordinacijski odbor pobude Stop Vivisection v Sloveniji vsem društvom in posameznikom, medijem, trgovinam in lokalom, kakor tudi vsem podpisnikom, iskreno zahvaljuje.

Ta pobuda ima veliko vlogo tudi pri osveščanju javnosti.  Ugotavljamo namreč, da se mnogo ljudi ne zaveda, kaj poskusi na živalih pravzaprav so, kdo in zakaj jih izvaja, ter ali so sploh potrebni. To ni prav presenetljivo, saj laboratoriji za testiranje na živalih svojih dejavnosti ne delijo v javnosti, kadar pa jih, so te informacije pristranske. Na tisoče neuspelih raziskav je nezabeleženih in neobjavljenih. Izdelkov, ki jih testirajo na živalih, je vsak dan več: od kave in zelenega čaja do lepilnih trakov. 

Seveda je kristalno jasno, da so poskusi na živalih ne le neizrekljivo kruti, temveč tudi popolnoma nepotrebni, za ljudi celo škodljivi. Zaradi obilice nepopolnih ali napačnih informacij, slabega poznavanja tematike ter skrivnostnosti, ki jo obdaja, pa se ljudje pogosto neradi opredelijo za ali proti poskusom na živalih in zaupajo, da bodo odgovorni ljudje s področja medicine, biokemije, veterine itd. naredili tako, kot je prav. Zato je pomembno, da so med organizatorji pobude Stop Vivisection visoko izobraženi strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami (zdravniki, genetiki, biologi, biokemiki, veterinarji, zoologi), predstavniki vodilnih evropskih organizacij in odborov za odgovorno medicino, za uporabo nadomestnih in varnih metod testiranja in za zaščito pravic živali, ter poslanci v Evropskem parlamentu, administracijsko plat organizacije pa vodi evropska poslanka.

Dva izmed organizatorjev pobude Stop Vivisection, André Ménache in Gianni Tamino, prav v tem trenutku pripravljata izjavo za javnost. Ko jo prejmemo, jo bomo (v slovenskem prevodu) objavili tudi tukaj.

MEDIJI: za informacije v zvezi z evropsko državljansko pobudo Stop Vivisection in problematiko poskusov na živalih smo na voljo na elektronskem naslovu info@veganstvo.net.

Je deljenje letakov z informacijami o krznu kriminalno dejanje?

Avstrijski aktivisti nujno potrebujejo kritično maso podpisov za zavrnitev neutemeljenih obtožb.

Gotovo še niste pozabili vesti iz Avstrije, kjer je posebna policijska enota dolga leta sledila in prisluškovala aktivistom za pravice živali, jih nekaj zaprla brez obtožnice, kasneje pa jim sodila na rekordnih 14 mesecev trajajočem procesu, na katerem so se vrstile lažne obtožbe, lažna pričevanja in tako šokantne metode, da bi vse skupaj bilo komično, če ne bi bile resne grožnje o odvzemu svobode in posledice, ki bi jih to imelo ne le za gibanje za pravice živali, temveč tudi za druge neprofitne organizacije v Avstriji. Naposled so bili vsi obtoženi spoznani za nedolžne, vendar se je javni tožilec pritožil na oprostilno sodbo.

Martin Balluch v sodni dvorani 

Razsodba Višjega deželnega sodišča na Dunaju sedaj ugotavlja, da so - med drugim - naslednja dejanja nelegalna "prisila":

• prositi trgovca, naj ne prodaja krzna;

• deljenje letakov z informacijami o krznu;

• napoved zakonite in mirne kampanje, ki informira o zlorabi živali v krznarski industriji z namenom omogočiti ljudem ozaveščeno izbiro.

Tovrstna dejanja so po razsodbi sodišča "nespodobna" in "zoper javni red". Že morda, da je aktivist mimoidočemu le predal košček papirja z informacijami, vendar to lahko za trgovino, ki prodaja krzno, pomeni izgubo profita.

Mar res? Ali so proizvajalci in prodajalci otroških igrač in avtomobilskih motorjev propadli, ko smo ugotovili, da je svinec škodljiv in prepovedali svinec v barvah in gorivu? Ali je človeštvo ravnalo napak, ko je sprejelo človekove pravice in prepovedalo suženjstvo, saj so sužnjelastniki bili ob dobiček?

"Ta razsodba ima dramatične posledice za vsako organizacijo, ki kritizira podjetje glede njegove poslovne politike, kot tudi za področje problematike zaščite živali, varstva okolja in človekovih pravic. Celo posamezniki, ki pišejo podjetju in povedo, da ne želijo kupiti njihovega proizvoda, razen če se podjetje ne prične bolj etično obnašati, so v nevarnosti, da jih zakon ne bo ščitil, če je podjetje strah opazne izgube pri prodaji. Najvišja kazen za prisilo je 5 let zapora," pojasnjujejo v avstrijskem društvu proti živalskim tovarnam (VGT; Verein Gegen Tierfabriken). Zato vabijo vse, ki želijo zaščititi svojo pravico do vplivanja na politike podjetij, da v ta namen podpišejo samoobtožnico. 

Samoobtožnica ima obliko prošnje vodstvoma podjetij Eybl in Kleider Bauer, naj se odrečeta prodaji krzna. VGT bo podpisane samoobtožnice posredovalo tožilstvu, ki bo lahko presodilo njeno utemeljenost. VGT pojasnjuje: "To seveda ni v nasprotju z javnim redom ali nespodobno, ravno obratno – vsekakor je pozitivno, da postanejo naše nakupovalne navade bolj etične, da v tem oziru poskušamo vplivati tudi na druge potrošnike in obvestimo vodstvo družbe o tem."

Do danes je samoobtožnice podpisalo že preko 1800 posameznikov, do 24. julija 2013, ko jih bo Ddr. Martin Balluch, predsednik VGT, predal pristojnemu sodišču v Wiener Neustadt, pa jih želijo zbrati preko 2000. Samoobtožnico lahko podpišete na tej povezavi.

Upamo, da bo sodišče tudi na drugi stopnji uvidelo neutemeljenost obtožb in jih ovrglo.