Muce se predstavijo

Mačke in ljudje si domove delimo že tisočletja. Zgodovinarji so dolgo menili, da so se mačke udomačile v starem Egiptu; 3600 let stare egipčanske poslikave so bile najstarejši znani dokaz za sobivanje mačk in ljudi. Pred nekaj leti pa so na Cipru odkrili neovrgljiv dokaz, da so ljudje v svoje družine mačke sprejemali že pred 9500 leti.

Sedaj na svetu živi več kot pol milijarde domačih mačk. Tiste, ki nimajo varnega doma, se po svojih močeh trudijo preživeti na cesti ali v bližini urbanih naselij, kjer jim poleg bolezni, pomanjkanja hrane in nevarnih srečanj z vozili lahko grozi tudi bridek konec v krznarski industriji – pa ne le na daljnem vzhodu, kjer jih tudi jedo, temveč celo v naši bližini. Iz njihovih kož izdelujejo oblačila, odeje, rokavice, obutev, igrače, iz trebuščkov mačkov pa tudi opne za bobne.

Danes, 8. avgusta, je svetovni dan mačk. Pred dvema letoma smo vam na ta dan ponudili nabor mačjih zanimivosti, letos pa smo Tanjo Horvat in Jadranko Juras iz Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka poprosili, da nam predstavita nekaj njihovih muc ter razkrijeta, kaj prinaša sobivanje z mačkami, kaj lahko pričakujemo od muce, ki živi z nami, in kaj ona pričakuje od nas:

Mačke so zanimive, raznolike, dostojanstvene. Nekatere so podobne psom.

Vsaka mačka je, tako kot vsako drugo čuteče bitje, posebna. Vsaka ima svoj karakter. Nekatere so prijazne, druge malo manj, nekatere se hočejo crkljati, druge tega ne prenesejo, spet tretje crkljanje zahtevajo in pokažejo, ko se ga naveličajo. Ene rade jedo veliko, druge bolj zmerno, nekatere so družabne in rade živijo v večji mačji skupnosti, druge so samotarke. Nekatere so presenetljivo podobne psom. Da se jih podkupiti, da se jih naučiti kakšen »sedi« - poznavalci pravijo, da je ta »sedi«  mnogo več od pasjega »sedi«. 

Znajo biti tudi nepredvidljive, zato jih ne smemo nadlegovati, kar pa ljudje s svojim zagnanim crkljanjem in vtikanjem v živali  često počnemo, potem se pa čudimo ostrini njihovih krempeljcev in jim zamerimo, čeprav smo praskam sami botrovali. Mačke niso zlobne. Tako kot ni zlobna nobena žival, to lastnost poseduje zgolj človeška vrsta.

Mačke so čudovite sostanovalke.

Če zadovoljimo njihovo potrebo po plezanju, skakanju in brušenju krempljev tako, da jim uredimo tako imenovana »mačja drevesa«, mačjih aktivnosti ne bodo izvajale na pohištvu in zavesah. Na svojem drevesu si dajo duška, zato pozabijo na kavč in ostalo pohištvo. So čiste, izjemno čiste. Ne marajo polulanih in pokakanih mačjih wc-jev in kot zakleto bodo vedno, ko jim boste wc počistili, takoj oddirjale vanj opraviti potrebo, češ: »Dolgo si čakal/a, da si pospravil/a, jaz pa sem med tem morala stiskati.« 

So izjemno radovedne, tako kot so radovedni otroci. Zanje ni omejitev, v vse vtaknejo svoj nos. Ta izjemno pametna bitja tudi točno vedo, da plosk z rokami ali glasen "NE" pomeni, da nečesa pač ne smejo. Ampak one to pogosto razumejo po svoje: ne smejo, dokler jih gledamo. Ko pa pogledamo vstran, bo mačka naredila točno to, kar hoče. Tudi zaradi tega so izjemna bitja. Njihov karakter je močan, ne glede na to, kakšen je. Krasne družabnice, ki na nešteto načinov komunicirajo s človekom, če to le hočemo opaziti. Vsaka je drugačna in pravi "mačkar" bi lahko ves teden z navdušenjem pripovedoval o svoji muci, če bi ga le kdo hotel poslušati.

Boljše od ene muce sta samo dve muci 

– ali več. Nekatere muce so rajši same s človekom, ampak takšne so v manjšini. Večina muc ima rada družbo svoje vrste. Roko na srce – si predstavljamo sebe, da nikoli več ne bi srečali predstavnika svoje vrste? Pa tudi za ljudi je več kot ena muca zgolj prednost: muca ni sama, ko smo v službi in potrebna ni nobena dodatna oprema razen še ene skledice s hrano. Zaradi tega muca ne bo nič manj crkljiva – crkljivost je stvar značaja in če je to v mucini naravi, bo takšna tudi v primeru, če ima mačjo družbo. Izredno zanimivo je opazovati muce v večjem številu, njihove medsebojne odnose, skupno igranje in vragolije.

Muce nimajo devetih življenj. 

Imajo eno samo, tako kot mi. Današnji svet je zanje zelo krut. Pomislimo – tudi sami se včasih s težavo prilagajamo novostim, s katerimi smo vsakodnevno bombardirani. Včasih si želimo, da bi se svet v svojem hitenju in spremembah za trenutek ustavil. Poglejmo samo grozljivo povečanje prometa v zadnjih dvajsetih letih - kako naj se temu prilagodijo muce? Te prekrasne živali zaradi tehnološkega napredka sveta, ki mu miselnost ljudi žal še zdaleč ne sledi, plačujejo grozljiv davek – zmečkane do nerazpoznavnosti na cesti, zastrupljene, utopljene, umirajoče od lakote, bolezni... ker jih ljudje obravnavamo zgolj kot "potrošni material", saj jih je "toliko", da ni nobene panike, če Pepija pač ni več domov.

Tudi ljudi je preveč. Ali smo potem tudi mi samo potrošni material? Mačka ni nič manj vredna od nas, je samo – po videzu drugačna. Nič manj pa ne čuti bolečin, lakote, žeje....

Potrebujejo odgovorne skrbnike, takšne, ki jim je mar zanje, takšne, ki se zavedajo, da jim s sterilizacijo/kastracijo delajo uslugo, saj je vsepovsod toliko mačjih sirot, da se zavetišča in društva za zaščito živali vsako leto znova najmanj dvakrat letno utapljajo v mačjih mladičih, take, ki vedo, da v utapljanju, pobijanju in v tem, da mačje mladiče zavržeš, niti slučajno ni nič naravnega, ko prenekateri tako radi zlorabljajo tisti najbolj ignorantski zagovor sebi v bran, da kastracija in sterilizacija nista naravni.

Posvojite muco ali, še bolje, dve. 

Seveda je nekaj stroškov z njimi. Ampak, roko na srce, koliko potrošimo za stvari, ki niso nujne za preživetje? Posvojeni muci boste spremenili svet, ona pa vašega. Imela bo DOM, vi pa prijateljico, ki vas ne bo nikoli pustila na cedilu, kot ljudje žal vsakodnevno puščamo njih. Muce v dom prinesejo veselje in ljubezen. Ko enkrat živite z muco, se vprašate, kako ste prej sploh lahko živeli brez nje. Mačke so izjemne v vseh pogledih, tako kot je izjemno in edinstveno vsako čuteče bitje na tej Zemlji. Ker mačke so enostavno – zakon.

Našim dragim sozemljankam mačkam želiva, da bi bilo življenje in predvsem človek do njih na današnji dan in vse dni v letu mil in prizanesljiv.

Društvo Lajka išče varne domove in odgovorne skrbnike za celo četico muc, med njimi tudi teh pet cukrčkov. Če je v vašem domu in srcu prostor za katerega izmed njih, pišite na info@lajka.org ali pokličite na 041 446 085.

HUGO in BOSS 

Mama mačka je (spet) imela mladiče. Bili so štirje. Ljudje so se namenili neželene mladiče utopiti v sodu z vodo, saj so vendar – "samo mački". Vmes je posegla dobra duša, poskrbela za sterilizacijo mame ter namestitev malčkov so v začasno oskrbo. Dva sta že dobila prijazna domova, črno-beli Hugo in belo-sivi Boss pa še čakata na (najraje skupni) dom. Bratca sta izredno navezana eden na drugega, kjer je eden, je brez dvoma tudi drugi. To pa ne pomeni, da nista crkljiva, prav nasprotno – najraje spita naložena na svojem začasnem človeku. Stalnega žal še kar čakata in medtem za začasno mamo uporabljata blazino. Upamo, da bo nekdo kmalu znal pogledati  preko njune "navadnosti" in prepoznal prekrasen značaj teh dveh nadvse prikupnih bratcev.

❂❂❂❂❂❂❂

LUNA

To drobno mačico je neka druga žival tako močno ugriznila, da ji je črevesje ušlo iz trebušne votline pod kožo. Tudi Luna je ena izmed redkih muc, ki je imela veliko srečo – nekdo s srcem ni videl umazane, z bolhami in garjami prekrite "samo mačke", ampak trpeče jokajoče bitje, ki je potrebovalo pomoč. In jo je tudi dobila. Tapravo pomoč, tako, kot jo zasluži vsako bitje, ne glede na vrsto.

❂❂❂❂❂❂❂

MANDY

Dekle je med vožnjo po prometni cesti opazilo, da je se od avta pred njo odbila – žogica. Po natančnejšem ogledu je žogica dobila štiri tačke, repek in prestrašene očke. Mandy je imela neznansko srečo: avto ji je povzročil le močnejšo udarnino brez zlomov kosti in pobrala jo je dobra duša. Malčica je že popolnoma zdrava, veselo nori in se igra ter se na srečo ne zaveda, da je samo za mačji brk manjkalo, da bi postala del statistike povoženih – ki uradno sploh ne obstaja, saj so vendar "samo mačke".

❂❂❂❂❂❂❂

MIŠKO

V oskrbo je prišel shiran, poln ran, s tačkami, ranjenimi do krvi. Danes pa je dobri dve leti star Miško kot nov; lepotec, velik v postavi in karakterju. Umirjen človekoljub čaka svojega človeka. Čaka in čaka in čaka... mladiči prihajajo in odhajajo, on pa kar čaka, njega ni opazil še nihče. Pa bi težko našli karakterno bolj čudovitega mačka, kot je on. Včasih si želimo, da bi bila situacija obratna – da bi živali izbirale svojega človeka; si upam trditi, da bi bilo razočaranih več ljudi, kot si kdo sploh upa pomisliti.

Fotografije: Društvo za zaščito in pomoč v živalim v stiski Lajka, www.sffchronicles.co.uk, www.hdwallpapers.in