Ddr. Martin Balluch o mariborski Veganmanii

Martin Balluch, predsednik avstrijskega društva Verein gegen Tierfabriken, najbolj znan sodobni avstrijski aktivist in prejemnik prestižne etične nagrade, avtor in dvojni doktor znanosti je v petek, 6. julija 2012, obiskal Univerzo v Mariboru, kjer je predaval o pravicah živali. 

Naslednji dan je preživel na festivalu Veganmania v Mariboru, ki ga je v sodelovanju s prostovoljci iz vrst Veganske iniciative organizirala VGÖ (Avstrijska veganska zveza), ki tovrstne dogodke prireja že 15 let. 

Ob vrnitvi domov je svoje vtise o prvem tovrstnem dogodku v Sloveniji strnil v prispevek na svojem blogu, ki ga tukaj ponujamo v slovenskem prevodu. 

Veganmania v Mariboru 

Ideja naših poletnih veganskih prireditev, s katerimi smo pričeli leta 1998, se je razširila, sedaj celo v Slovenijo. Prejšnji vikend je bilo celotno mesto Maribor v znamenju zaščite živali. V petek sem bil povabljen na mariborsko univerzo, kjer sem v okviru interdisciplinarnega foruma predaval na temo boja za pravice živali in predstavil svoje osebne izkušnje o zgodovini sodobnega gibanja za pravice živali. Predavanje je bilo posneto in naj bi bilo, kakor so mi obljubili, kmalu dosegljivo tudi na spletu. 

Martin Balluch med predavanjem na Out of the Box seminarju na Univerzi v Mariboru

V soboto, 7. julija, je sledila Veganmania v samem središču Maribora. Presenetljivo, koliko informacijskih stojnic skupin za varstvo pravic živali in koliko podjetij je bilo prisotnih! Avstrijski prispevek k mariborski Veganmanii je poleg samega organiziranja v sodelovanju z lokalno skupino za pravice živali bila predstavitev društva Verein gegen Tierfabriken in Avstrijske veganske zveze, nekaterih podjetij in glasbene skupine iz Celovca (glej http://www.veganmania.at/2012/maribor.htm). 

Prireditev je bila precej dobro obiskana in v Sloveniji vsekakor obstaja zanimanje za veganstvo in varstvo pravic živali. Žal pa tamkajšne skupine, kakor povsod v nekdanji komunistični vzhodni Evropi, zavoljo skromne pripravljenosti ljudi, da bi jih s prostovoljnimi prispevki finančno podprli, trpijo pomanjkanje sredstev. Morda je to zaradi nizkih plač ali pa zato, ker je v komunizmu bilo prepuščeno državi, kaj se bo financiralo. Morda se enostavno še ni razvila tradicija, ki bi ohranjala samoorganizirane demokratične strukture. Kakorkoli že, brez donacij bo tovrstno delovanje moralo ostati v malem okviru, kajti postaviti celotno breme varstva pravic živali izključno na ramena prostovoljcev je, vsaj v velikem obsegu, preprosto nemogoče. Tudi podružnice organizacij Greenpeace in Štiri tačke (Vier Pfoten) v vzhodnoevropskih državah so večinoma financirane z donacijami iz zahodnih držav. 

A nekaj lahko vsekakor trdimo: virus varstva pravic živali je nedvomno okužil tako Slovenijo kot vzhodno Evropo, da, celo Kitajsko in Azijo. Očitno je čas zrel za zaščito živali in veganstvo - napredek na tem področju je hiter in to v svetovnem merilu. Zato smemo nestrpno pričakovati, kaj nam bo prinesla prihodnost.

Veganmania Maribor 2012, Trg svobode

Vir: Martin Balluchs Blog
Prevod: Veganska iniciativa

Prašičerejec postal zagovornik pravic živali

Tajvanski prašičerejec Lo Hung-hsien, ki se je odločil za rastlinsko prehranjevanje, je svojo farmo spremenil v zatočišče za prašiče. Pogled majhnega prašička, ki je bil na poti v smrt, ga je prepričal, da je ubijanje živali napaka. 

Prašičerejec iz Novega Tajpeja na Tajvanu je svojo farmo spremenil v pravo prašičje zatočišče, kjer se živali ne gojijo za zakol. »Živali so naše prijateljice, ne naša hrana«, pravi lastnik Lo Hung-sien, ki je zagovornik pravic živali in prostovoljec. Ker pa je neprofitno zatočišče velik finančni zalogaj, potrebni denar zasluži s prevozništvom, postavljanjem stojnic ter internetno prodajo. Navkljub napornemu delavniku zavrača kritike in pravi, da bo vztrajal pri vzdrževanju prašičjega zatočišča, pa četudi bo bankrotiral. 

Lo je bil včasih običajen prašičerejec in je v svojem delu videl le dobiček. Družinsko farmo je podedoval od deda, na njej pa je gojil tudi do 500 prašičev. Farma mu je prinašala več denarja, kot ga je lahko porabil. Za preobrazbo iz klavca v rastlinojedca pa je bil kriv pujsek, namenjen za zakol. Lo pripoveduje, kako je skupina prašičev, ki je bila naslednja v vrsti pred vrati klavnice, začela glasno cviliti. Ko je enega izmed njih prijel v roke, se je ta nenadoma umiril ter ga pogledal v oči, kot bi mu hotel dejati: »Zakaj to počneš?«. Ta pogled ga je tako pretresel, da ponoči ni mogel spati, in takrat se je odločil za prehod na rastlinsko prehranjevanje in spremembo svojega poklica. 

Od več sto prašičev je danes v Lojevem zatočišču ostalo le še okoli 40 živali. Vse ostale so v obdobju zadnjih nekaj let umrle naravne smrti. Kljub temu se Lojev delavnik začne že ob štirih zjutraj, ko se odpravi v okoliške vegetarijanske restavracije iskat ostanke hrane prejšnjega dne. Te nato razdeli med svoje živalske prijatelje, za katere skrbi tako, kot bi bili njegovi otroci. 

Lo je s svojim zgledom dokazal, da je še tako globoko usidrano tradicijo in navade moč spremeniti. Na svoj kamion je z velikimi črkami napisal: »ŽIVALI SO NAŠE PRIJATELJICE, NE NAŠA HRANA«. In svoje spoznanje širi povsod, kamor koli gre. 

Povzeto po prispevku Pig farmer turns to animal rights.


Več o življenju prašičev in realnosti prašičereje v srednji Evropi si lahko ogledate v dokumentarnem filmu “Brez usmiljenja za Lucy“: http://vimeo.com/21416460

Pred kratkim je bila ponatisnjena tudi knjižica Bratje živali, ki jo je Edgar Kupfer-Koberwitz skrivaj napisal kot interniranec v krutem okolju koncentracijskega taborišča Dachau. Brezplačno je dostopna tudi na: http://www.veggieinfo.net/si-lang/bratje/.

Za mlade bralce pa priporočamo čisto svež prevod slikanice Zato ne jemo živali avtorice Ruby Roth.

Odlomek iz slikanice Zato ne jemo živali