Do konca januarja bomo v Sloveniji sprejeli spremembo Zakona o zaščiti živali tako, da bo usklajen z Evropsko direktivo o vivisekciji živali (2010/6 3/UE ). Ta direktiva pa je v Evropi povzročila pravo razburjenje.
V času, ko slovenska vlada obravnava novelo Zakona o živalih, je bila pri Evropski komisiji na pobudo sedmih držav članic registrirana evropska državljanska pobuda STOP VIVISECTION (podpisati jo je mogoče na spletni strani http://www.stopvivisection.eu/), s katero želijo evropski državljani doseči razveljavitev sporne direktive. Zastrupljanje, smrtna doza kemoterapijskega obsevanja, dolgotrajna popolna osamitev psov in prisilno plavanje do dokončne izčrpanosti živali je le nekaj dovoljenih ravnanj iz direktive, proti katerim se borimo v Evropi. Čas za pridobitev potrebnih podpisov je do novembra 2013, zbrati pa je potrebno vsaj milijon podpisov. Državljanska pobuda omogoča, da državljani, če pridobijo zadostno podporo v EU, neposredno pozovejo Komisijo k pripravi novih zakonodajnih predlogov. Zato pobuda predstavlja močno in inovativno orodje za sodelovanje državljanov pri oblikovanju evropske zakonodaje ter poziva znanstveno skupnost k ukinitvi le-teh.
Kar 86 % evropskih državljanov nasprotuje poskusom na živalih ter poziva znanstveno skupnost k ukinitvi le-teh, kot je pokazal Evropski barometer (Eurispes 2006). Že več let narašča tudi število raziskovalcev z različnih znanstvenih področij, ki opozarjajo na varljivost in nevarnost uporabe živalskih modelov ter s tem nakazujejo na neizbežen konec poskusov na živalih.
Kljub temu nedavnemu pritisku javnosti, ki testiranje na živalih obsoja, je gibanje proti vivisekciji doživelo v Evropi grenak poraz s sprejemom nove direktive o testiranjih na živalih (spremenjena direktiva 86/609), ki se je izkazala za veliko slabšo od prejšnje.
Ne samo, da nova direktiva ne odpira poti h koncu poskusov na živalih, temveč jih omogoča celo več, kar je nedvomno velik korak nazaj na področju pravic živali ter varovanja zdravja ljudi, ovira pa tudi napredek znanosti.
Dovoljeno eksperimentiranje tudi brez uporabne vrednosti?
V direktivi je v 5. členu zapisano, da je dovoljeno testirati na živalih tudi v didaktične namene in za t. i. temeljne raziskave. V noveli našega zakona je to opredeljeno v 21. a členu, kjer je dovoljeno med drugim tudi testiranje v namene visokošolskega izobraževanja in v namene temeljnih raziskav. Temeljne raziskave so po definiciji raziskave brez predvidene uporabne vrednosti.
Dokazano je, da je eksperimentalno raziskovanje na živalih ne samo neuporabno, temveč tudi nevarno in zavajajoče, saj temelji na metodološki napaki, ki živali obravnava kot zanesljiv model za ljudi. Nobena živalska vrsta ne more biti biološki model za drugo vrsto in medtem, ko je ujemanje med dvema vrstama včasih potrjeno, se to zgodi šele naknadno.
Boj proti temeljnim raziskavam
Doslej so bili zahtevki za poskuse na živalih presojani le po tem, ali so bili načrtovani tako, da zadostijo kriterijem po znanstvenosti metode, ne glede na to, ali morebiti ponavljajo že znane rezultate, in brez vprašanja o obstoju alternativnih metod, ki ne uporabljajo živali. Tako so bili v imenu svobode znanosti odobreni tudi najbolj neuporabni in absurdni poskusi na živalih, dokler so izpolnjevali kriterije znanstvenih metod.
V preteklosti je bilo tako v imenu znanosti izvedenih precej neuporabnih in absurdnih poskusov, ki so skušali zadovoljiti le apetit po radovednosti samih raziskovalcev oz. porabiti finančna sredstva, namenjena za raziskave. Preiskovalec Henry Spira je opisal eno izmed t.i. temeljnih raziskav, katerim je bil priča: »Seksualnost živali so raziskovali znanstveniki tako, da so najprej mačku naredili operacijo možgan, takoj zatem pa so ga postavili k raci v komoro brez svetlobe. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko mačkov se bo le nekaj minut po operaciji možgan v trdi temi stisnilo k raci, ki je edino živo bitje v tej komori. Ko sem znanstvenico vprašal, kaj ugotovi, ko se maček stisne k raci, je bila tiho«. Več dni je protestiralo nekaj tisoč newyorčanov, vse dokler se niso odzvali tudi v vladi.
Evropska direktiva v praksi
Posebna novost, ki jo prinaša novela Zakona o zaščiti živali v 14. členu, pa je etična komisija za poskuse na živalih. Ta korak strokovnjaki pozdravljajo, ker se bo s tem omogočil nadzor nad etičnim vidikom poskusov na živalih. Čeprav je ideja o Etični komisiji, ki presoja o utemeljenosti eksperimentiranja, sicer dobra, pa avstrijski aktivist ddr. Martin Balluch opozarja, da je praksa pokazala drugače. »Z izdanimi dovoljenji se dovoljujejo praktično vsi poskusi na živalih. Dovoljeni so bili celo testi z eksplozivi, čeprav obstajajo znanstveno sprejete alternative za le-te že celo večnost,« pravi. Po njegovem mnenju so razne komisije problem zato, ker niso kriteriji kristalno jasni.
Pri avstrijski verziji direktive je lanskega decembra parlament na Dunaju sprejel točen kriterij, po katerem se bo ocenjevala etičnost posameznega poskusa. Po takih kriterijih se že več let ravnajo v Švici. V Avstriji bo zakon o kriteriju stopil v veljavo s 1.1.2016.
Posledica uveljavitev novih meril, ki so jih sprejeli v Avstriji, je sprememba paradigme. Od zdaj naprej bo mogoče prepovedati poskus na živalih zgolj iz etičnega razloga. Če trpljenje, ki bi bilo povzročeno živalim med poskusom, ne odtehta pomembnosti človeškega znanja, takšni poskusi ne smejo več potekati.
Prav tako so v Avstriji dosegli, da morajo za vse poskuse na živalih biti na posebni spletni strani objavljeni podatki: kakšna je njihova namembnost, kakšne koristi in škoda ter koliko živali posamezne vrste je bilo uporabljenih. Pri tem pod kriterijem "škoda" ni potrebno pojasniti, kako so živali trpele.
Harlan je eno največjih podjetij, ki se ukvarja z rejo živali za poskuse in s poskusi na njih. Univerzam, farmacevtskim podjetjem, zasebnim in javnim laboratorijem ter bolnišnicam prodaja na tisoče živali vseh vrst (pse, mačke, primate, glodalce), namenjene za poskuse. Deluje kar na treh celinah. V Evropi je prisotno v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Švici in na Nizozemskem. Danes je v nekaterih izmed teh držav, pa tudi drugod ob istem času odvil skupinski protest proti Harlanu, aktivnosti so potekale v različnih mestih (Gannat - Francija, Udine, Corezzana in Rim - Italija, Zagreb - Hrvaška), ter dan poprej v Veliki Britaniji (London, Cambridge, Huntingdon, Hull, Liverpool, Manchester, Grantham, Derby, Truro, Bristol, Birmingham, Colchester) in Izraelu.
Spomnimo, da se je lansko leto v Italiji proti podobnemu podjetju Green Hill zbralo kar 10.000 ljudi. Green hill je danes zaprt, 2500 psov pasme beagle, ki bi jih sicer čakala kruta smrt, pa je bilo osvobojenih in so v akciji, ki je zajela celotno Italijo, dobili nove domove.
”Vprašajte vivisektorje, zakaj delajo poskuse na živalih, in bodo odgovorili: ‘Zato, ker so nam živali podobne.’ Vprašajte vivisektorje zakaj je z vidika morale sprejemljivo izvajati poskuse na živalih, in njihov odgovor bo: ‘Zato, ker se živali razlikujejo od nas.’ Poskusi na živalih so zasnovani na logičnem protislovju.” (profesor Charles R. Magel)
