DEJSTVO! Testiranje zdravil na živalih ljudem ne koristi

Več sto tisoč ljudi vsako leto umre od zdravil, ki delujejo na živalih

V nedavnem eseju sem vprašal naslednje: »Bi bilo treba živali testirati za droge, ki se uporabljajo na zabavah?« Prišel sem do zaključka, da je odgovor »ne«, in ugotovil, da obstaja veliko različnih mnenj o tem, ali naj bi se ne-človeške živali (živali) izkoriščale za testiranje zdravil, ki so namenjena za uporabo ljudem. In ravno tu leži dober razlog za razpravo in skepticizem.

Znano je, da večina zdravil, ki je preizkušena na živalih, ne deluje na ljudeh. Citat iz tega poročila: "FDA (ameriška Agencija za hrano in zdravila) poroča, da celo 92 odstotkov zdravil, odobrenih za testiranje na ljudeh, ni odobrenih za človeško uporabo. Ta stopnja napak se je povečala s 86 odstotkov v letu 1985 kljub vsemu »napredku in izboljšavam«, ki naj bi pripomogle k večji natančnosti poskusov na živalih." Če pogledamo te podatke še z druge strani, lahko vidimo, da le okoli 8 odstotkov zdravil, ki so testirana na živalih, deluje tudi na ljudeh. Če bi mi nekdo rekel, da imam le 8 odstotkov možnosti, da zapustim svoj dom in pridem do mesta, se najverjetneje ne bi odločil za to, da bi se sploh kam odpravil.

Več sto tisoč ljudi vsako leto umre od zdravil, ki delujejo na živalih.

Nedolgo nazaj sta znanstvenika Kathy Archibald in Robert Coleman v reviji New Scientist objavila članek z naslovom »Kako lahko človeška biologija prepreči z zdravili povezane smrti?«. V prispevku sta predstavila nekaj posodobljenih podatkov, ki so avtorja vodili do ugotovitve, da lahko storimo veliko več za zaščito ljudi, če za preizkušanje zdravil ne uporabljamo živali.

V začetku zapišeta, da so »neželeni učinki oziroma reakcije na zdravila eden večjih vzrokov smrti, ki terja kar 197.000 življenj letno v Evropski Uniji in več kot 100.000 v ZDA. Tem zaskrbljujočim statističnim podatkom vlade in farmacevtske družbe ne posvečajo veliko pozornosti, tako da bolniki in njihovi zdravniki niso dovolj pozorni, neželeni učinki pa še vedno ostajajo podcenjeni in se o njih premalo poroča.«

Avtorja ponovno navedeta neuspeh v 92 odstotkih zaradi strupenosti zdravil ter dodajata: »Leta 2006 je bilo 6 ljudi vključenih v raziskavo britanskega zdravila TGN1412 in vsi so bili hospitalizirani po tem, ko je prišlo do odpovedi več organov. V Indiji, kjer trenutno poteka veliko novih kliničnih poskusov, je po poročanju časopisa India's Tribune v tovrstnih poskusih med letoma 2007 in 2011 umrlo vsaj 1725 ljudi. Jasno je, da potrebujemo za napovedovanje varnosti zdravil boljše metode, tako za bolnike kot tudi za prostovoljce v kliničnih poskusih.« Poleg tega je nedavna študija pokazala, da je bilo pri 43 zdravilih 81 odstotkov resnih neželenih učinkov zdravil pri poskusih na živalih spregledanih, ta zdravila pa so nato škodovala ljudem.

Raziskovalca Archibald in Coleman se sprašujeta, zakaj vlade in farmacevtska podjetja še naprej uporabljajo in zagovarjajo svoje neverjetno slabe rezultate poskusov na živalih, medtem ko so na voljo nove tehnologije, ki se lahko ponašajo z večjo varnostjo za bolnike in z manjšim izkoriščanjem živali. Britansko ministrstvo za zdravje in britanski premier sta organizaciji Safer Medicines (Varnejša zdravila), katere direktorica je Kathy Archibald, dejansko povedala, da "glede na rezultate, testi, ki temeljijo na človeški biologiji, niso boljši pri napovedovanju neželenih učinkov pri ljudeh kot testiranje na živalih."

Medtem ko je Nacionalni raziskovalni svet v ZDA priznal, da je potrebno nadomestiti poskuse na živalih z »bolj učinkovitimi in-vitro testi in računalniškimi tehnikami«, je v Veliki Britaniji očitno to še velik problem, saj vlade in farmacevtska podjetja zanikajo problematiko poskusov na živalih.

Če bi bile vlade in farmacevtska podjetja bolj pozorni na podatke, bi bila to zmagovalna kombinacija za vse živali, tako človeške kot ne-človeške.

Esej iz New Scientista, na katerega se sklicujem, je zelo pomemben, saj kaže na to, da neustreznosti poskusov na živalih ne poudarjajo le zagovorniki pravic živali, temveč tudi ugledni znanstveniki, ki si želijo videti, da bi zdravila delovala tako, kot morajo, za vse tiste, ki jih potrebujejo in ki se prav tako zavzemajo za živali, ki so po nepotrebnem ubite zaradi trmastega zanikanja neustreznosti poskusov na živalih tistih, ki se še naprej zavzemajo za poskuse ne glede na močno nasprotujoče si podatke. Torej, če bi bile vlade in farmacevtska podjetja bolj pozorni na podatke, bi bila to zmagovalna kombinacija za vse živali, tako človeške kot ne-človeške.

Avtor prispevka (v angleškem originalu Fact! Testing Drugs On Animals Does Not Work to Help Humans) je Marc Bekoff. Prevod: Veganska iniciativa