Pogosto me
vprašajo, zakaj sem veganka. Odgovor je preprost - ker je diskriminacija drugih
vrst prav tako neprimerna kot vsaka druga oblika diskriminacije.
Sali Owen,
The Guardian, 1. februar 2012
Veganka sem sedem let. Raje kot lečo imam čokoladne torte in večerov ne preživljam v brskanju za hranilnilnimi snovmi v mahu. Ne bom zavoljo gole vljudnosti sprejela jedi, ki ste jo pripravili, in ne primerjam vrednosti morskih muck in ljudi. Čeprav sem bila vegetarijanka že štiri leta, sem staršem šele tik pred selitvijo od doma povedala, da sem se odločila za veganstvo. Mama me je vprašujoče pogledala z druge strani mize. "Saj ne boš komplicirala, ne?"
Veganka sem iz etičnih, ne
prehranskih razlogov. Prepričana sem, da ljudje nimajo pravice zatirati ali
zlorabljati drugih vrst zgolj zato, ker so intelektualno šibkejše. Tudi
dojenčki so intelektualno šibki, a malo verjetno je, da boste kakega našli v
pekaču. Zame so pravice ljudi in pravice živali nerazdružljive. Ljudje imamo
odgovornost skrbeti tako za živali kot za soljudi, saj oboji lahko trpijo. Oboji
lahko občutijo ugodje, strah in bolečino. Diskriminacija na osnovi vrste je zame
prav tako neokusna kot diskriminacija na osnovi rase ali spola.
Etične vegane pogosto sprašujejo o različnih variacijah istih dilem. "Če bi stradali v nerodovitni puščavi in bi vam nekdo ponudil hamburger s kravjim mesom, ali bi ga zavrnili?" Odgovor je ne. Če bi dobesedno stradala in bi vodnjaki veganske hrane presahnili, bi hamburger pojedla, saj bi bilo od tega odvisno moje preživetje. Vendar ne živim v nerodovitni puščavi, živim v Manchestru in imam dostop do mnogih trgovin. Ni mi potrebno jesti živalskih proizvodov, da bi preživela. Vegani v rastlinski prehrani dobimo vse človeku potrebne hranilne snovi vključno z vitaminom B12, ki je v mnogih veganskih izdelkih.
V zadnjih letih se je močno
povečalo število ljudi, ki se (le) prehranjujejo vegansko; med najbolj znanimi
sta Bill Clinton in Mike Tyson. Nekateri se za vegansko prehrano odločijo z
željo po izgubi telesne teže ali znižanja ravni holesterola, a se ne želijo
soočiti z etičnostjo svojega načina prehranjevanja. Vedo, koliko kalorij je v
rozini, ne vedo pa, da so telički moškega spola, rojeni na farmah za mleko,
navadno ubiti kmalu po rojstvu. Ista usoda doleti piščančke moškega spola na
farmah za jajca ter tiste kokoši, ki ne zmorejo valiti nenaravno visokega
števila jajc, ki ga zahteva jajčna industrija. Mnogi ljudje se ne zavedajo, da
so krave na farmah za mleko le nekaj dni po porodu ločene od svojih teličkov,
da lahko ljudje pijejo njihovo mleko. Prosta in ekološka reja nista nobeni
izjemi. Živali, prav tako kot ljudi, ne bi smeli obravnavati kot zgolj
ekonomske dobrine.
Vegane pogosto vprašajo tudi o njihovih
prioritetah. "Kako vas lahko skrbi intenzivna reja govedi, ko pa otroci v
Etiopiji umirajo za malarijo?" Sočutje ne rabi imeti kompetitivnega
elementa. Ni nam potrebno izbirati strani. "Oprosti, mene lahko skrbi le
za eno stvar hkrati in danes je to trajnostno recikliranje na Hondurasu. Bodi
zdaj prijazen in mi podaj sir."
Med etičnimi in prehranskimi vegani ni jasne ločnice in prehranski vegani
so gotovo povečali ponudbo veganskih izdelkov v trgovinah. Ko sem postala veganka,
se je večina vrst sojinega mleka sesirila v instantni kavi in edina lahko
dostopna znamka veganskega "sira" je bila po videzu in okusu podobna
plastelinu. Zdaj pa, vsaj v bolj zavednih predelih mesta, ne morete zgrešiti
veganskih tortic in za to sem prehranskim veganom hvaležna.
---
Sali Owen je komedijska pisateljica, blogerka in svetovalka za družabne medije. Njenim tvitom lahko sledite @SaliWho
Vir:
http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2012/feb/01/what-is-an-ethical-vegan
Prevod: Veganska Iniciativa
Ni komentarjev:
Objavite komentar