Veganska Iniciativa: 2015

1. Živali hočejo živeti; ljubijo življenje in se bojijo smrti.

O živalih, rejenih za hrano, smo naučeni misliti - če nanje sploh pomislimo - kot o abstraktni kategoriji “rejnih živali” - brezimnih, brezobličnih čredah in jatah, katerih splošne značilnosti so zgolj reciklirane v nepretrganem toku nerazločnih entitet. A živali na farmah so posamezniki z osebnostmi in čustvi, prav kakor psi in mačke. Čutijo veselje, naklonjenost in zadovoljstvo, pa tudi strah, žalost in bolečino. Tako kot mi sklepajo globoka prijateljstva in čustvene vezi in tako kot mi si prizadevajo ohraniti svoje življenje.

Posnetek ni nazoren; prikazuje izkušnjo krave, ki čaka v vrsti na smrt. Primerjajte to s posnetkom verjetno najbolj srečne krave na svetu.

2. Tudi jajčna in mlečna industrija povzročata neizmerno trpljenje in smrt

Splošno prepričanje, da živali v produkciji jajc in mleka ne trpijo, je zmotno. Jajčna in mlečna industrija dejansko povzročata ogromno trpljenja in vsako leto pobijeta milijarde kokoši in piščančkov ter milijone krav in teličkov.


Kokoši v jajčni industriji zakoljejo med 18. in 24. mesecem starosti, ko njihova produkcija upade.

V naravi divje kokoši znesejo le od 12 do 20 jajc na leto. Udomačene kokoši pa so genetsko spremenjene, da znesejo od 250 do 300 jajc letno, kar povzroča bolečo in pogosto usodno reprodukcijsko motnjo. Več kot 95% kokoši v jajčni industriji je zaprtih v tako majhne kletke, da ne morejo niti razširiti kril, in večina jajc iz “talne reje” in “proste reje” prihaja od obupanih kokoši, ki so v tisočih natlačene v umazanih skladiščih. Večini kokoši nesnic na boleč načino odrežejo konico kljuna, da bi preprečili kljuvanje zaradi nervoze v prenatrpanem okolju. V valilnicah, kjer valijo mlade kokoši nesnice za jajčne farme - tudi za tiste z oznako “humano,” za male rejce in kokošnjake na domačih dvoriščih in vrtovih - pokončajo 6 milijard piščančkov moškega spola z zadušitvijo ali pa jih žive zmeljejo.

Teličke ženskega spola na tej mali mlečni farmi so ločili od njihovih mater in jih redijo v značilnih utah za teličke.

Podobno je vsa mlečna industrija odvisna od izkoriščanja ženskih reproduktivnih organov in od uničevanja materinstva.

Kot vsi sesalci tudi krave izločajo mleko samo za hrano svojih teličkov.

Na mlečnih farmah, vključno z malimi rejci in farmami z oznako “humano”, teličke za vedno ločijo od njihovih mater le nekaj ur po rojstvu, da lahko ljudje odvzamejo mleko, ki je namenjeno njim. Teleta moškega spola zakoljejo za teletino ali pa jih vzrejajo za poceni govedino. Teleta ženskega spola pa prva 2 do 3 mesece svojega življenja preživijo izolirane v samotnih utah, brez materinske nege v času, ko jo najbolj potrebujejo.

Kokoši za proizvodnjo jajc in krave za proizvodnjo mleka (tudi) zakoljejo, ko njihova produktivnost usahne, na začetku njihove naravne življenjske dobe.

Več o skritem škodovanju jajčne in mlečne industrije: Eggs: What Are you Really Eating? in 10 Dairy Facts the Industry Doesn’t Want You to Know.

3. Znanost potrjuje: ljudje nimamo nobene potrebe po hrani živalskega izvora

Uravnotežena veganska prehrana zlahka zagotavlja vsa hranila, ki jih potrebujemo za rast in razvoj. Vladni strokovnjaki za zdravstvo po vsem svetu končno dohitevajo obsežne znanstvene dokaze, ki kažejo, da je vegansko prehranjevanje ne samo izvedljiva izbira za ljudi vseh starosti, temveč tudi, da rastlinska prehrana v nasprotju s hrano živalskega izvora močno koristi našemu zdravju, vključno z zmanjšanjem pojavnosti debelosti, diabetesa, visokega krvnega pritiska, visoke stopnje holesterola, srčnih napadov, kapi in nekaterih vrst raka.

Leta 2009 je tudi Ameriška akademija za prehrano in dietetiko, najštevilčnejša in najpomembnejša avtoriteta za hrano in prehranjevanje, priznala, da ljudje nimamo nobene prirojene potrebe po hrani živalskega izvora. V izjavi o vegetarijanski in veganski prehrani pravijo, da so: “primerno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja, vključno s popolnoma vegetarijansko ali vegansko prehrano, zdrave in prehransko ustrezne, in lahko lahko ugodno vplivajo na preventivo in zdravljenje določenih bolezni. Ustrezno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja so primerne za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike ter športnike.”

Več o tej tematiki: Catching Up With Science: Burying the “Humans Need Meat” Argument in Vegan Diets: Sorting Through the Nutritional Myths

4. Vojna prehrambene industrije proti svobodnim živalim

Medtem ko je veliko ljudi seznanjenih z dejstvom, da je za prehrano v ZDA letno pobitih 10 milijard živali, jih veliko manj ve, da je skrivna veja USDA (ameriško ministrstvo za kmetijstvo) samo v zadnjem desetletju brutalno pobila več kot 30 milijonov prostoživečih živali - med njimi veliko ogroženih - ker naj bi ogrožale prehrambeno industrijo.

Rakun, ki so ga pustili umreti ujetega v čeljustni pasti.

Leta 1931 je bil ustanovljen program nadzora škode živali (USDA ADC), da bi nadzoroval in uničil divje živali, ki so škodljive za zahodno industrijo reje živali. Vlada je kasneje po nasvetu strategov za odnose z javnostmi spremenila ime programa v Služba za nadzor prostoživečih živali, svoj moto pa v dobrohotno zvenečega “živeti s prostoživečimi živalmi”.


Mrtev kojot ujet visi z zanke okoli vratu. Foto: bivši uslužbenec Službe za nadzor prostoživečih živali

V resnici Služba za nadzor prostoživečih živali vsako leto porabi milijone davkoplačevalskega denarja za pobijanje avtohtonih mesojedih živali in plenilcev - kojotov, volkov, medvedov, pum in mnogih drugih - zavoljo industrije reje živali. Te živali so uničene na najbolj nasilne in grozljive načine, ki si jih je mogoče zamisliti: nanje streljajo iz helikopterjev, jih zastrupljajo, dušijo s plinom, trgajo jih dresirani psi, zadušijo se z zankami okoli vratu ali ulovijo v mučilne čeljustne pasti, v katerih shirajo in počasi umrejo.

Od milijonov živali, ki jih vsako leto uniči Služba za nadzor prostoživečih živali, so morda najbolj brutalno napadani kojoti. Vsako leto na desettisoče kojotov v pasteh počasi umre v agoniji samo zato, ker Služba za nadzor prostoživečih živali ni dolžna preverjati svojih pasti, osebje pa se pogosto tedne dolgo ne vrne k pastem.

Zaposleni ob tem z naključnim in prekomernim lovom s pastmi in zastrupljanjem tudi “nenamerno” pobijejo na desettisoče “živali, ki niso tarče”. Kolateralne žrtve vključujejo tudi zvezno zaščitene zlate in gologlave orle (ki pogosto umirajo v zankah za vrat in noge), bobre, pasavce, jazbece, sove, dihurje, divje prašiče, antilope, ježevce, velike modre čaplje, race, želve, mrhovinarje, podlasice, svizce, golobe, rdečerepe jastrebe, črne medvede, peščene žerjave in divje mačke, več vrst lisic in rečne vidre - živali, ki so v središču naporov za zaščito in obnovo. Vsako leto umre tudi na tisoče udomačenih psov in mačk, ki naletijo na pasti in zastrupljene vabe.

Gologlavi orel v pasti prijemalki. Foto: wyominguntrapped.org

Milijoni živali, ki jih vsako leto lovi in uniči Služba za nadzor prostoživečih živali, se za preživetje prehranjujejo z drugimi živalmi.

Ljudje pa nimamo nikakršne biološke potrebe, da bi jedli hrano živalskega izvora, in večina nas ima dovolj rastlinske hrane.

Ubijanje živali za hrano, ko imamo drugo izbiro, in ubijanje nedolžnih divjih svobodnih živali, ki nimajo druge izbire, sta enako nesprejemljivi dejavnosti.

Upoštevati velja, da bi premik od industrijske reje živali k bolj tako imenovani humani, pašni reji živali, samo okrepil napadanje in uničevanje prostoživečih živali. John Robbins opozarja: “Cena, ki jo zahodne dežele in divje živalstvo plačujejo za pašo goveda, bi težko bila večja… razširjanje proizvodnje s travo pitane govedi [in druge hrane živalskega izvora] bi samo povečalo ta že tako uničujoči davek.”

O grozljivem delu Wildlife Services govori raziskovalno poročilo iz 2012.

5. Vpiv industrijske reje živali na svetovno lakoto

Industrijska reja živali, ki zahteva veliko vode, obremenjuje skupnosti, katerim vode že tako primanjkuje. Foto: creative commons

Od skoraj 7 milijard ljudi, ki nas živi na svetu, je približno 1 milijarda podhranjena, 6 milijonov otrok pa vsako leto umre od lakote.

Krmljenje polovice svetovnega pridelka žita rejnim živalim je ne samo zelo neučinkovita poraba beljakovin, temveč tudi osupljiva potrata naravnih virov, ki zahteva veliko več zemlje, vode in energije kot gojenje rastlinske hrane za neposredno človeško porabo.

Odvisnost od reje živali ogroža tudi obubožane skupnosti, kjer so hrana in naravni viri že tako redki, in družine ob tem ne zmorejo oskbovati še rejnih živali s hrano ali vodo.

Več o tem, kako industrijska reja živali prispeva h globalni prehranski negotovosti in lakoti.

6. Vpliv industrijske reje živali na podnebje in okolje

Industrijska reja živali je največji posamezni od človeka povzročeni vir toplogrednih plinov, izkoriščanja tal in uničevanja zemlje; največji onesnaževalec pitne vode in največje gonilo pri uničevanju deževnega pragozda. Prav tako je velik vzrok onesnaževanja zraka, izgube habitatov in izumiranja vrst, hkrati pa pomeni zelo neučinkovito rabo omejenih naravnih virov. Združeni narodi so pozvali k svetovnemu prehodu na vegansko prehrano, kjer koli je to mogoče, kot najbolj učinkovitemu načinu za boj proti podnebnim spremembam, svetovni lakoti in ekološkemu opustošenju. Tudi z intenzivnimi metodami zapiranja živali, ki v globalni industrijski reji živali trenutno prevladujejo, rejne živali še vedno uporabljajo 30 odstotkov celotne zemeljske površine.

Na območju ene same klavnice je lahko na desetine bazenov za odplake. Mešanica bakterij, krvi, poporodnih ostankov, mrtvorojenih pujskov, urina, iztrebkov, kemikalij in zdravil bazene pogosto močno obarva.

Če bi poskušali pasti vseh 100 milijonov krav v ZDA na travi, kot predlagajo zagovorniki humanega trajnostnega kmetovanja, bi te krave potrebovale (če uporabimo najnižjo oceno, da ena krava potrebuje dobre 4 hektarje), skoraj polovico celotnega ozemlja ZDA - kar pa ne vključuje vsega ozemlja, ki bi ga ob tem potrebovali še za vse pujse, kokoši, ovce in koze v prosti reji.

Po nekaterih ocenah krave, ki se pasejo, proizvajajo 4 krat več toplogrednih plinov,kot krave, ki jih redijo zaprte. To je zato, ker krave, ki jedo travo, kot je naravno, rastejo veliko počasneje kot krave, ki jih krmijo z žitom, in zato potrebujejo bistveno več časa, da dosežejo težo za zakol. Dlje kot traja, da krave zrastejo, več metana in dušikovega oksida izpustijo. Živali, ki jih redijo v ZDA in od katerih je 98% rejenih industrijsko, letno ustvarijo milijarde ton gnoja, kar predstavlja neverjetnih 65 odstotkov vseh emisij dušikovega oksida, ki ga na svetu povzročimo ljudje. (Dušikov oksid zadržuje toploto še bolj kot metan).

Okoljska raziskovalna organizacija Worldwatch Institute ugotavlja: "Postalo je očitno, da je človeški apetit po mesu živali gonilna sila praktično vsake večje kategorije okoljske škode, ki zdaj ogroža človeško prihodnost - krčenje gozdov, erozije, pomanjkanje pitne vode, zraka in onesnaževanje voda, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, socialna nepravičnost, destabilizacija skupnosti in širjenje bolezni."

7. Veganska hrana je boljša za vaše srce

Vodilni vzrok smrti pri moških in ženskah v ZDA so srčne bolezi. Vsak dan skoraj 2.600 Američanov umre zaradi ene izmed oblik bolezni srca, najpogosteje koronarne srčne bolezni, znane tudi kot bolezen koronarnih arterij ali ateroskleroze. Ateroskleroza se pojavi, ko se trde plasti oblog, pogosto usedline holesterola, nakopičijo v pomembnih arterijah in začnejo ovirati pretok krvi in kisika v srce. Arterijske obloge so tudi glavni vzrok za možgansko kap, četrti najpogostejši vzrok smrti v ZDA.

Medtem ko lahko na raven holesterola in bolezni srca vplivajo tudi drugi dejavniki (kajenje, telesna aktivnost, krvni tlak in telesna teža), je eden od najpomembnejših vzrokov za bolezni srca prehranski holesterol. Naša telesa proizvedejo ves holesterol, ki ga potrebujemo, zato uživanje hrane živalskega izvora povzroča previsoko raven holesterola. (V hrani rastlinskega izvora ni holesterola.) Hrana živalskega izvora je obremenjena tudi z nasičenimi maščobami, ki v nasprotju z nenasičenimi povzročajo, da jetra proizvajajo še več holesterola.

Na srečo lahko večina ljudi bolezni srca in ožilja preprosto prepreči tako, da se odpove hrani živalskega izvora, se prehranjuje z zdravo hrano rastlinskega izvora, skrbi za telesno dejavnost in se izogiba kajenju. Poleg tega, da ima varovalne lastnosti, je rastlinska hrana edina terapija, za katero je znanstveno dokazano, da zdravi bolezi srca.

Večkrat se je pokazalo, da veganski način prehranjevanja znižuje raven LDL ali "slabega" holesterola. Po študiji, objavljeni v ameriškem Journal of Cardiology, nemastna vegetarijanska prehrana znižuje raven LDL za 16 odstotkov, polnovredna veganska prehrana pa za 33 odstotkov. Visoka vsebnost vlaknin v hrani rastlinskega izvora pomaga tudi upočasniti absorbcijo holesterola. Hrana živalskega izvora ne vsebuje nobenih vlaknin.

Tudi: Reversing Heart Disease Without Surgery or Drugs.

8. Veganska prehrana lahko varuje tudi pred drugimi boleznimi ali jih celo zdravi

Dejansko lahko polnovredna rastlinska prehrana preprečuje in v nekaterih primerih celo zdravi mnogo najhujših vrst bolezni. Dr. T. Colin Campbell je ameriški biokemik, katerega raziskava se osredotoča na učinke človeške prehrane na dolgoročno zdravje. S sinom je dr. Campbell soavtor mednarodne uspešnice Kitajska študija, ki jo je New York Times označil za "Grand Prix epidemiologije" in ki temelji na ugotovitvah 20-letnega raziskovalnega projekta, izvedenega pod okriljem univerz Cornell in Oxford ter Kitajske akademije za preventivno medicino.

Kitajska študija preuči povezavo med prehranjevanjem z mesom, jajci in mlečnimi izdelki, ter kroničnimi boleznimi, vključno z boleznimi srca, sladkorno boleznijo, rakom dojke, rakom prostate in rakom debelega črevesa. Na osnovi meta-analize prehrane in pojavnosti bolezni pri več tisoč podeželskih prebivalcih Tajvana in Kitajske, dr. Campbell zaključi, da se lahko ljudje, ki se prehranjujejo s polnovredno hrano rastlinskega izvora - popolnoma brez hrane živalskega izvora - izognejo, zmanjšajo in v veliko primerih obrnejo potek številnih bolezni, vključno z večino vodilnih smrtnih bolezni na Zahodu.

"Kar je ta projekt naredilo res izjemen, je, da je veliko pomembnih združenj na področju prehrane in bolezni izpostavilo isto ugotovitev: ljudje, ki so pojedli največ hrane živalskega izvora, so imeli največ kroničnih bolezni. Tudi relativno nizek vnos hrane iz živali je bil povezan z neželenimi učinki. Ljudje, ki so pojedli največ rastlinske hrane, so bili najbolj zdravi in niso imeli toliko kroničnih bolezni. Teh rezultatov ni bilo mogoče spregledati. "

Leta 2013 je vodilni ameriški ponudnik zdravstvenih storitev Kaiser Permanente, ki ima več kot 9 milijonov naročnikov zdravstvenega zavarovanja, v svoji strokovni medicinski reviji objavil članek, ki zdravnikom predlaga, naj razmislijo o priporočanju hrane rastlinskega izvora vsem svojim pacientom. Članek poudarja, da "zdravo prehranjevanje lahko najbolje dosežete s hrano rastlinskega izvora, kar opredeljujemo kot režim, ki vzpodbuja polnovredno rastlinsko hrano in odsvetuje meso, mlečne izdelke in jajca, kot tudi vso rafinirano in predelano hrano ... Zdravniki naj razmislijo o tem, da bi rastlinsko prehrano priporočali vsem svojim pacientom, še posebej tistim z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja ali debelostjo."

Zanimivo O Kitajski študiji v glasilu zdravniške zbornice Slovenije.

9. Nismo levi

"Poglejmo še enkrat anatomijo mesojedcev in vsejedcev, vključno z velikansko ustno odprtino, čeljustnim sklepom, ki deluje kot tečaj, bodalom podobnimi čekani in ostrimi kremplji. Vsaka od teh lastnosti levu ali medvedu omogoči uporabljati svoje telo, da bi ubil plen. V nasprotju s tem pa imajo rastlinojede živali mesnate ustnice, majhno ustno odprtino, debel in mišičast jezik in veliko manj stabilen, mobilen čeljustni sklep, ki omogoča žvečenje, drobljenje in mletje. Rastlinojedci na splošno tudi nimajo ostrih krempljev. (14) Te lastnosti so dobro prilagojene prehranjevanju z rastlinami, ki zagotavljajo hranilne snovi, ko se njihove celične stene razgradijo, proces, ki zahteva drobljenje hrane z gibanjem s strani na stran, in ne zgolj požiranje v velikih kosih na način, kot mesojed ali vsejed požirata meso.

Prebavni sistemi rastlinojedcev imajo manj prostoren želodec kot mesojedci ali vsejedci, značilnost, ki ustreza rednemu prehranjevanju v manjših obrokih na osnovi rastlinske hrane (ki ostane na mestu in jo je zato lažje pogoltniti), ne pa občasnemu nažiranju plenilca s svojim plenom. (15) Želodec rastlinojecev ima tudi višji pH (kar pomeni, da je manj kisel) kot pri mesojedcih ali vsejedcih, morda delno tudi zato, ker rastline običajno ne prenašajo nevarnih bakterij, ki so prisotne v razpadajočem mesu.

Tanko črevo rastlinojedih živali je precej dolgo in omogoča dolgotrajno in zapleteno razgradnjo ogljikovih hidratov v rastlinah. Človekova anatomija je praktično v vseh pogledih bolj podobna rastlinojedim živalim (kot sta gorila in slon) kot pa mesojedim in vsejedim vrstam. (16) Naše ustne odprtine so majhne, naši zobje niso posebej ostri (tudi naši "podočniki" ne) in naše ustnice in jeziki so mišičasti. Naše čeljusti niso posebej stabilne (in bi jih v bitki s plenom bilo lahko izbiti), vendar so zelo mobilne in omogočajo gibanje v stran, kar omogoča drobljenje in mletje rastlin."

- celoten odlomek o primerjalni anatomiji Sherry F. Colb preberite v njeni knjigi: Mind if I Order the Cheeseburger? and Other Questions People Ask Vegans

Glej tudi: 9 Reasons Your Canine Teeth Don’t Make You a Meat-Eater

10. Tudi kmetje, ki redijo živali za meso in mleko, postajajo vegani

Harold Brown

Harold Brown je nekdanji rejec krav za meso in mleko. Rodil se je na kmetiji s kravami v zvezni državi Michigan in več kot pol svojega življenja preživel v kmetijstvu. Ko ga je osebna zdravstvena kriza prisilila soočiti se s pojavnostjo bolezni srca v njegovi družini, je postal vegan.

Zdravo življenje ob veganski hrani ga je vodilo v pretehtanje svojih prejšnjih predpostavk o prehranjevanju z živalmi in kmalu je postal globoko prepričan, da je izkoriščanje in ubijanje živali za hrano nemoralno. Zdaj je, kot veganski aktivist, ustanovitelj organizacije Farm Kind in eden od nastopajočih v dokumentarnem filmu Peaceable Kingdom: The Journey Home.

O vprašanju takoimenovane humane reje živali Harold piše:
"Pogosto sem slišal besedo "humano" uporabljeno v zvezi z mesom, mlekom in mlečnimi izdelki, jajci in drugimi izdelki... To mi je vedno bilo čudno, saj sam razumem, da humano pomeni delovati prijazno, nežno in usmiljeno. Kot nekdanji rejec živali vam lahko povem, da je morda res, da si lahko do živali na kmetijah prijazen in zanje skrbiš, a usmiljenje je druga zadeva. … Le redko sem podvomil v opravila na kmetiji: prevoz živali, kastracija, odstranjevanje rogov, opravil sem tudi svoj delež klanja. Danes se sprašujem s perspektive starega in novega sebe, kaj humano pomeni pri načinu, na katerega se uporablja? Stari jaz pravi: "Čudno, da bi to besedo povezovali z mesom, mlekom in jajci, ampak hej, če se več proda, zakaj pa ne?" Novi jaz pa sprašuje: "V starih časih bi lahko, in tudi sem, živali vzgajal prijazno in skrbno, kako pa sem jim kazal usmiljenje?" Usmiljenje - to enkratno človekovo lastnost, da se vzdrži nasilnega ravnanja."

Več o bivših rejcih živali za meso in mleko, ki so postali vegani, si lahko ogledate tukaj.

11. Humana reja živali ne obstaja

Pujsi v zadnjih trenutkih svojega življenja, na tovornjaku, ki jih bo raztovoril v klavnici. Foto: Toronto Pig Save

Sam obstoj oznak, kot so "iz proste reje," "talna reja" in "certificirano humano" dokazuje povečano skrb družbe za dobrobit živali, ki jih redijo za hrano. Toda vsakič, ko porabniki mesa, jajc ali mleka zagovarjajo "humano" ravnanje z živalmi na kmetijah, se soočijo z neizogibnim paradoksom: gibanje za boljše ravnanje z živalmi temelji na ideji, da živalim ne smemo povzročati nepotrebnega trpljenja; ubijanje živali, ki jih nimamo nobene potrebe jesti, pomeni višek nepotrebnega nasilja.

Za razliko od živali, ki ubijajo druge živali za hrano, imamo mi izbiro. One ubijajo iz potrebe, medtem ko nas večina to počne za užitek okusa ali ker je to najbolj enostavno. Moralna razlika med ubijanjem iz potrebe in ubijanjem iz užitka je ogromna. Kadar lahko izbiramo, ali bomo življenje ohranili ali vzeli, povzročanje nasilja in ubijanje drugih samo zato, ker nam je všeč okus, in zato, ker se ne morejo braniti, ni niti zdaleč humano. Moč ne pomeni/daje tudi pravice.

Mnogo najhujših okrutnosti, ki jih živalim povzročajo na farmah za industrijsko rejo, je tudi vsakodnevna praksa na malih kmetijah s prosto rejo živali, celo na najboljših, tistih s certifikatom "humano". Te vključujejo: spolno nasilje in izkoriščanje reproduktivnega cikla, sistematično uničevanje materinstva, strašno boleča pohabljanja brez anestezije ter onemogočanje osnovnih nagonov in vzgibov, ki so za osnovno dobrobit živali bistvene.

Več o tem na: A Closer Look at What So-Called Humane Farming Means.

12. Živeti naše vrednote pomeni živeti vegansko

Colleen Patrick-Goudreau in vol Linus v zatočišču Farm Sanctuary. Foto: Connie Pug

“Delaj drugim, kar želiš, da bi drugi delali tebi. Če se strinjate s tem rekom, potem že sprejemate veganstvo.” — Andrea Kladar

Ocenjujejo, da 98% človeškega nasilja do živali izhaja iz naše izbire hrane. Vendar pa je znanost neizpodbitno dokazala, da za razvoj ne potrebujemo mesa, mleka ali jajc. Ko enkrat razumemo, da prehranjevaje z živalmi ni pogoj za dobro zdravje, in če imamo dostop do polnovredne rastlinske hrane, pa se kljub temu odločimo za prehranjevanje z živalmi, je to odločitev za nasilje in ubijanje živali iz užitka - samo zato, ker mi je všeč okus.

Nasilje nad živalmi pa je v nasprotju z osnovnimi skupnimi vrednotami - kar je tudi razlog, da na primer pasjim bojem nasprotujemo iz principa. Nasilja nad živalmi, v prvem primeru za užitek, v drugem za denar, ne moremo razlikovati.

Edini način, da naše vrednote res nekaj pomenijo - edini način, da naše vrednote dejansko postanejo naše - je njihovo uresničevanje v svobodnih izbirah. Vsak dan imamo možnost živeti svoje vrednote ob izbiranju naše prehrane. Če nam prijaznost pomeni več kot nasilje, če nam sočutje pomeni več od povzročanja nepotrebnega nasilja in trpljenja, je edini dosledni izraz naših vrednot veganstvo.
_________________________________________

Opomba avtorice: Pomembno je prepoznati, da veganstvo ni zgolj prehrana. Naša družba je dobesedo zgrajena na izkoriščanju živali, od oblačil in kozmetike, hišnih čistil in krutih poskusov na živalih v medicini, do komercialne reje hišnih živali. In čeprav živeti vegansko vključuje izogibanje uporabi živali na vseh področjih življenja, so odločitve o tem, katero hrano bomo jedli, pomembno izhodišče.

Več o veganskem načinu prehranjevanja v vodnikih Guide to Going Dairy Free in Guide to Veganizing Your Favorite Egg Dishes (z nasveti za kuhanje in pečenje brez jajc). Oglejte si tudi osnovni pregled hranljivosti veganske hrane. Vprašanja o B12?

Če želite izvedeti več o načinih izkoriščanja živali in kaj lahko naredite, da se stanje izboljša, si oglejte dokumentarna filma The Ghosts In Our Machine in Zemljani. Obiščite tudi vegankit.com.

Ashley Caps

V izvirniku: 12 Important Reasons to Go Vegan in 2015 objavljeno na FreeFromHarm.org
Prevod z dovoljenjem avtorjev: Veganska iniciativa

Veganska Iniciativa

nedelja, 17. maj 2015

STOP VIVISECTION v Bruslju dosegla pomemben konsenz

Izjava za javnost

torek, 10. marec 2015

12 pomembnih razlogov zakaj v letu 2015 postati vegan