Konferenca Stop Vivisection v Bruslju (26. junij 2013)

»Boriti se moramo v imenu tistih, ki se sami ne morejo boriti za svoje pravice,« je bilo večkrat slišati na Konferenci Stop Vivisection 26. junija v Evropskem parlamentu v Bruslju.

Po evropskem dnevu Stop Vivisection, ko smo v skoraj 350 evropskih mestih zbirali podpise v podporo evropski državljanski pobudi za ukinitev poskusov na živalih, je skupina evropskih poslancev organizirala mednarodno konferenco, na kateri so argumente za prepoved poskusov na živalih in nujnost razvoja in uporabe alternativnih metod predstavili znanstveniki iz različnih evropskih organizacij, nekateri poslanci Evropskega parlamenta,  svoja stališča pa so predstavili tudi predstavniki nevladnih organizacij iz Španije, Slovenije, Italije in Francije.

Po uradnih podatkih Evropske unije je vsako leto 12 milijonov žrtev vivisekcije, a ti podatki niso točni, zato ne moremo vedeti, koliko živih bitij je vsako leto mučenih in ubitih v evropskih laboratorijih, je povedala poslanka Michele Rivasi iz Supine zelenih. Pri sprejemanju Direktive 2010/63 (ki se nanaša na zaščito živali, uporabljenih v poskusne namene), niso bili upoštevani niti znanstveni niti etični argumenti. Predlogi Zelenih za večjo zaščito živali niso bili sprejeti z izgovorom, da poskusov na živalih ni mogoče ukiniti, in to kljub vsem predloženim dokazom, da poskusi na živalih ne ščitijo človekovega življenja in zdravja. Kljub preteklim izkušnjam Rivasi trdno verjame, da nič ni nemogoče in da imamo sedaj priložnost narediti bolje – za ohranitev človekovega zdravja in za uveljavitev pravic živali. Vendar pa je tudi nujno postaviti časovni rok, ko naj bodo poskusi na živalih prepovedani, alternativne metode pa razvite. Za razvoj teh metod mora Evropska unija nujno zagotoviti tudi finančna sredstva. Rivasi se je v svojem govoru dotaknila tudi vsesplošnega veselja ob prepovedi testiranja na živalih za kozmetične izdelke. Ta prepoved je po njenih besedah resda prvi korak, pri čemer pa se moramo zavedati, da industrija zaobide zakon tako, da poskuse na živalih izvaja v drugih sektorjih, nato pa spoznanja iz teh poskusov uporabi v proizvodnji kozmetike.

Svojo podporo pobudi Stop Vivisection je izrazil tudi poslanec Jo Leinen, ki upa, da bo naša pobuda druga uspešna pobuda v zgodovini evrospkih državljanskih pobud. Prepričan je, da mora ta inštrument zagotavljati državljanom Evropske unije moč spreminjati evropsko politiko. Z njim se je strinjal tudi poslanec Niccolo Rinaldi in dodal, da nam mora omogočati popraviti pretekle napake. Ta sadizem, kot je poimenoval vivisekcijo, moramo zaustaviti, saj živali ne morejo ubežati usodi, ki jim jo vsilimo. 

"Civiliziranost naše družbe danes merimo po tem, kako ravnamo z našimi sobitji."
Niccolo Rinaldi

Po besedah Carla Schlyterja iz Skupine zelenih in parlamentarne medskupine za zaščito živali je bil sprejem sporne direktive pravi polom, zato se je nujno vrniti na začetek in celoten postopek ponoviti.

O nesmiselnosti uporabe živali v poskusih ter o možnosti in nujnosti uporabe ter razvoja alternativnih metod raziskovanja so z znanstvenega vidika spregovorili člani državljanskega odbora pobude Stop Vivisection. Veterinar André Ménache, direktor združenja Antidote Europe, katerega pretežno sestavljajo zdraviki in raziskovalci in ki si prizadeva za odgovorno, varno in znanstveno utemeljeno raziskovanje,  je poudaril, da vivisekcija ni nujno zlo, in če je zakon edini jezik, ki ga industrija razume, potem nam ne preostane nič drugega, kot da poskuse na živalih zakonsko prepovemo.

Zdravnik in celični biolog Claude Reiss, ustanovitelj združenja Antidote Europe,  je med drugim govoril o nevarnih stranskih učinkih zdravil in drugih snovi, ki jih s poskusi na živalih ne moremo predvideti in napovedal konec naše vrste do konca tega stoletja, če s poskusi na živalih ne bomo prenehali. Uredba o Registraciji, Evalvaciji, Avtorizaciji in omejevanju Kemikalij (REACH), ki velja v Evropski uniji od junija 2007 in po kateri je nevarne snovi treba testirati na glodavcih, je povsem zgrešena, saj se ljudje močno razlikujemo od glodavcev, zaradi česar ta uredba dejansko ne ščiti človekovega zdravja in okolja. Alternativne metode je predstavila dr. klinične biokemije Candida Nastrucci.

Koordinatorka znanstvenega odbora EQUIVITA, Fabrizia Pratesi, je izpostavila tudi neiskrenost tistih, ki imajo od trenutne zakonodaje korist. Vendar pa je optimistična – tudi v preteklosti so bile ovire, a ovire ne zaustavijo napredka. Tudi če je naš položaj v primerjavi z močnimi šibak, imamo možnost uspeti.

Konference so se udeležili tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki so uradno podprle pobudo Stop Vivisection. Sicer je pobudo uradno podprlo več kot 60 nevladnih organizacij iz 21 držav članic Evropske unije.

Kot predstavnica države članice EU, ki je druga dosegla določen minimum zbranih podpisov v podporo pobudi, je bila sodelavka Veganske iniciative Špela Šuškovič povabljena, da pove nekaj besed o tem, kaj nas motivira pri naših prizadevanjih. Po njenih izkušnjah in besedah je še vedno premalo znanega o dogajanju za zaprtimi vrati laboratorijev, a ko pridejo informacije v javnost, si ljudje želijo sprememb in podpirajo naša prizadevanja za odpravo vivisekcije, a se spričo močne evropske politike ter industrije čutijo povsem nemočne. Neupravičeno, saj jim tudi ta novi inštrument evropske državljanske pobude omogoča vplivati na evropsko politiko. Žal pa tudi po enem letu, od kar Evropska unija svojim državljanom ponuja to novo obliko participativne demokracije, mnogim državljanom še vedno ni dovolj poznana ali pa se je bojijo poslužiti. Zato je dolžnost vlad držav članic informirati svoje državljane o tem, kako lahko aktivneje sodelujejo v evropskem demokratičnem življenju. Če želimo, da bo evropska državljanska pobuda resnično zaživela, bo potrebno še veliko storiti, saj je uspeh pobud v tem trenutku odvisen predvsem od trdega dela aktivistov in zanimanja medijev za vsako posamezno pobudo.

Špela Šuškovič (Veganska iniciativa) in Javier Moreno (Igualdad Animal)

Javier Moreno iz španske organizacije Igualdad Animal je poudaril, da ne smemo pozabiti biti glas živali ter da moramo braniti šibkejše in biti pravični. Eduardo Gandini, predstavnik organizacije OIPA, ki je bila ena prvih, ki je pristopila h kampanji Stop Vivisection, je še dodal, da je dolžnost vseh nas boriti se proti vivisekciji in ščititi dobrobit živali.

Med konferenco smo videli tudi video prispevek, posebej pripravljen za to priložnost in v katerem ekonomist Jeremy Rifkin poziva evropske državljane k podpisu te pomembne pobude, nekaj znanstvenikov pa predoči argumente za odpravo visekcije.

Vzdušje na konferenci je bilo prežeto z optimizmom, predvsem pa z odločenostjo dokončno prepovedati to kruto in nesmiselno prakso, ki v 21. stoletju nima kaj početi. Prisotni smo bili enotni, da lahko in moramo zgraditi drugačen svet. Ali po besedah evropske poslanke Sonie Alfano, ki je vodila konferenco in ki se izrazito bori za zaščito pravic živali ter za ukinitev vivisekcije: »Sicer je pred nami še veliko trdega dela, a ta boj bomo dobili«.

Tekst: Veganska iniciativa

Do danes je bilo zbranih preko 430.000 podpisov v podporo pobudi, s katero bomo Evropsko komisijo pozvali, naj prekliče sporno direktivo in poda nov zakonodajni predlog. K tej številki še niso všteti vsi podpisi, ki jih na papirju zbira približno 10.000 registriranih posameznikov. Pobudo podpira tudi več kot 60 nevladnih organizacij iz 21 držav članic Evropske unije. Milijon podpisov moramo zbrati najkasneje do 1. novembra 2013.
Podpišite na www.stopvivisection.eu.