Brezdomni psi iz Španije so 'morda končali v hrani za hišne ljubljenčke ali živalski krmi'

• Španske oblasti so poslale večje število vzorcev hrane za hišne ljubljenčke v testiranje
• Obstaja verjetnost, da so bile pasje beljakovine uporabljene v nekaterih predelanih živilih
• Policijske enote v Španiji koordinirano preiskujejo ulične tolpe
• Psi, ukradeni iz zavetišč, veterinarskih klinik in živalskih vrtov so utegnili končati kot hrana
• britanska agencija za živilske standarde (Food Standards Agency) je potrdila sodelovanje s primerljivimi španskimi inštituti

Brezdomni in zapuščeni psi na španskih ulicah bi lahko končali v hrani za hišne ljubljenčke in krmi za živali. Španske oblasti tudi niso izločile možnosti prisotnosti beljakovin ali maščob iz živalskih trupel v nekaterih predelanih živilih, namenjenih človeški prehrani. Britanska agencija za živilske standarde je potrdila seznanjenost s preiskavo in sodelovanje s španskimi inštituti.

Ukradeni: Tolpe naj bi jemale pse iz zavetišč in jih preprodajale

Predstojnik agencije je komentiral: "Seznanjeni smo s temi poročili in smo v stiku s španskimi oblastmi glede preiskave."
 

"Trenutno ne testiramo hrane na vsebnost pasjega mesa. Naša prioriteta je testiranje govedine in sorodnih izdelkov zaradi kontaminacije s konjskim mesom, kar je nedvomno problematično."

Kriminalne tolpe v Španiji so iz živalskih zavetišč, veterinarskih klinik, živalskih vrtov in kmetij očitno kradle telesa psov in drugih živali, ki bi morala biti upepeljena, ter jih nato predelale v beljakovine in maščobe za nadaljnjo prodajo.

Dokazno gradivo so našli v skladiščih in predelovalnih obratih v Galiciji in Salamanki.

Lani so policisti odkrili eno tako skladišče, napolnjeno s 15 tonami mrtvih brezdomnih živali, za katere domnevajo, da naj bi jih nameravali predelati v živalsko krmo v kraju As Neves v Galiciji.

Sledila so podobno ostudna odkritja po skladiščih drugod na severu Španije.

Seprona, okoljevarstveno telo Civilne zaščite, je po tem, ko je sodnik prejel poročila informanta iz te industrije, poslalo številne vzorce komercialne hrane za hišne ljubljenčke v laboratorije Anfaco-Cecopesca iz Viga v Galiciji.
 

Testirani vzorci maščob iz enega od predelovalnih obratov v Aldaseca de la Frontera v Salamanki, namenjenih živalski krmi,  so vsebovali sledi DNK tako ovc kot psov.

Prehranska veriga: Brezdomni psi iz Španije naj bi končali kot hrana za hišne ljubljenjčke ali krma za živali

Po poročanju španskega časopisa El Mundo je obsežna policijska preiskava v teku od marca 2012.

Organizacija Viva, ki nasprotuje uporabi živali v prehranske namene, je kontaktirala britanske supermarkete in jim predlagala, naj hrano pošljejo v testiranje na vsebnost psov in drugih živalskih vrst.

Njihov organizator kampanj, Justin Kerswell, je dejal: "Možnost, da sta pasje in podganje meso prišla v prehransko verigo človeka, je grozljiva, a glede na nezadostnost preventivnih in nadzornih ukrepov, kar se je pokazalo že v škandalu s konjskim mesom, povsem mogoča."

"Lahko je samo vprašanje časa, kdaj se bo pasje, podganje ali mačje meso znašlo v britanskih predelanih živilih ali živalski krmi."

"Britanski supermarketi so vrsto let brez vednosti potrošnikov prodajali konjsko meso - kdo ve, kaj vse drugega se je še prodajalo. Če ne bodo naredili specifičnih testov, ne bodo nikoli vedeli."
 

Škotski poslanec Alyn Smith je izjavil: "Razkritja dogajanja v Španiji nakazujejo na druge možne primere prekrškov in zlorab. Ko meso postane zgolj beljakovinska masa, težko govorimo o sledljivosti, še posebej na trgu hrane za hišne ljubljenčke in živalske krme."

"Skrbi me, da ima glede na velikost Evropskega trga hrane za hišne ljubljenčke kontaminacija bistveno večje razsežnosti."
 

"Spekter prisilnega kanibalizma pokaže problematičnost tovrstnih praks v še bolj kritični luči, zato je toliko bolj pomembno zagotovilo, da gre za osamljen kazenski primer, četudi bi najdenih 15 ton teles psov težko pripisali le temu."

Avtor: Sean Poulter
Objavljeno:7. marec 2013, 15:50 | Posodobljeno: 7. marec 2013, 17:58

Besedilo in sliki: Mail Online

Prevod: Veganska iniciativa

Psi imajo posebne gene za vegansko prehrano

Že dolgo vemo, da so v nasprotju z mačkami, kot so na primer risi in divje mačke, volkovi manj specializirani karnivori in lahko relativno dobro prebavljajo vegetarijansko hrano. Januarja 2013 pa so švedski znanstveniki pod vodstvom Erika Axelssona na univerzi v Uppsali v ugledni znanstveni reviji Nature objavili članek, v katerem povzemajo svoje izsledke, da so psi za rastlinsko prehrano prilagojeni še mnogo bolj kot volkovi.

Raziskovalci so preučili 3,8 milijona genetskih variant 12 evrazijskih in severnoameriških volkov ter 60 psov različnih vrst. Ugotovili so, da se v 36 segmentih dedne zasnove, ki vsebujejo 122 genov, psi in volkovi močno razlikujejo. Med temi geni je na primer 19 takšnih, ki imajo za posledico različen razvoj možganov pri psih in volkovih.

Med geni, ki so pri psih drugačni kot pri volkovih, so posebno zanimivi trije, ki imajo osrednjo vlogo pri prebavi in psom omogočajo uspešnejšo prebavo rastlinskega škroba. Eden teh treh genov na primer proizvaja encim, ki škrob učinkovito razgrajuje v preprostejše sladkorje, drugi pa omogoča absorpcijo teh sladkorjev skozi stene črevesja. Zlasti zaradi stopnje učinkovitosti teh genov so avtorji mnenja, da so bili ti geni  izpostavljeni močnemu selekcijskemu pritisku. To bi pomenilo, da so psi vsaj v zadnjih 12.000 letih uživali hrano z visokim deležem rastlinskega izvora. Zato so se takšni prehrani evolucijsko prilagodili s spremembo svojega prebavnega sistema.

Te spremembe so opazili pri vseh psih, a pri nobenem volku. Raziskovalci podobne spremembe sposobnosti prebave rastlinskega škroba opažajo tudi pri ljudeh, odkar so pričeli s poljedelstvom. Pomemben korak v zgodnji fazi udomačitve psov je bilo tudi to, da so se prilagodili na rastlinsko hrano:

Our results indicate that novel adaptations allowing the early ancestors of modern dogs to thrive on a diet rich in starch, relative to the carnivorous diet of wolves, constituted a crucial step in the early domestication of dogs.

Članek v reviji Nature je dostopen na povezavi:

www.nature.com/nature/journal/vaop/ncurrent/full/nature11837.html

Psi so se torej evolucijsko prilagodili rastlinski prehrani. To me dodatno spodbuja k temu, da svojega psa hranim vegansko. Očitno je to oblika prehrane psa, ki jo v tem smislu lahko opišemo kot naravno. V nobenem primeru takšna prehrana ne bi smela škodovati zdravju psa in psu ničesar ne primanjkuje.

Prispevek je (v nemškem originalu Hunde haben extra Gene für eine vegane Ernährung!) na svojem blogu zapisal Ddr. Martin Balluch.

Prevod: Veganska iniciativa

Svetovni mesec živali v laboratorijih 2013

Že od 1986 je teden, ki obkroža 24. april, svetovni teden živali v laboratorijih, mesec april pa mesec živali v laboratorijih. Tudi letos smo v tem času po vsem svetu opominjali na več sto milijonov živih bitij, ki so v laboratorijih univerz, farmacevtskih podjetij in drugih ustanov vsako leto mučena in ubita v imenu znanosti in napredka. Podatke o tem, koliko živali je trpinčenih in navadno na koncu ubitih, je skoraj povsem nemogoče pridobiti, saj se tovrstni poskusi izvajajo za trdno zaprtimi vrati v skorajda neprebojnem ozračju skrivnostnosti. Uradni evropski statistični podatki za leto 2008 navajajo 12 milijonov žrtev, večinoma miši in podgan, pa tudi psov, zajcev, ptičev, ovac, pujsov, opic ter drugih živali.

Dogodki, ki so v Evropi zaznamovali letošnji mesec za živali v laboratorijih

Nizozemska

V noči z 9. na 10. april je peterica nizozemskih aktivistov vdrla na farmo v mestu Escharen, kjer redijo beagle za poskuse na živalih, in rešila šest mladih psičkov.

Pse so takoj udomili pri primernih, ljubečih družinah, nato so se pa aktivisti sami prijavili na policijsko postajo. Pridržali so jih za 28 ur, potem pa izpustili. 16. julija bodo na sodišču izvedeli, ali in kako bodo za svoje herojsko dejanje kaznovani.

24. aprila pa je 150 aktivistov iz iste organizacije (Anti Vivisection Coalition) z dvema 100 metrov dolgima transparentoma pred podjetjem, ki testira na živalih, jasno in nedvoumno sporočilo, da poskusi na živalih v modernem času nimajo kaj iskati.

Vir: Anti Vivisection Coalition

Velika Britanija

V zadnjih tednih so svetovno javnost osupnili skrivaj posneti prizori v laboratorijih prestižne univerze Imperial College London, ki prikazujejo popolnoma drugačno resnico, kot bi si želeli zakonodajalci in znanstvene avtoritete. Na posnetkih vidimo strokovno slabo usposobljene delavce, ki živalim povzročajo še večje bolečine, kot je bilo prvotno načrtovano, jim namerno poškodujejo organe, vstavljajo cevke v možgane, jih neustrezno anestetizirajo, zadajajo elektrošoke in jih na koncu na brutalen način ubijejo. Pravi izraz za to, kar doživljajo čuteča bitja, ki občutijo bolečino, strah in osamljenost prav tako kot mi, je lahko le nočna mora.

Organizacija BUAV (British Union for the Abolition of Vivisection), katere sodelavec je sedem mesecev skrivaj snemal dogajanje v laboratorijih ILC, je poleg posnetkov objavila tudi izjave vivisektorjev, ki jasno kažejo na otopelost in celo zlohotnost zaposlenih v laboratoriju ter na to, da se jasno zavedajo kršenja že tako ohlapnih predpisov. BUAV je preiskavi namenila posebno spletno stran, na kateri so podrobno predstavili preiskavo.

Vir: BUAV

Novicam iz Londona sta se v medijih kmalu pridružili še škotski University of Edinburgh in University of Glasgow, od katerih so britanski aktivisti šele na podlagi odloka o prostem dostopu do informacij uspeli izvedeti, koliko in katere živali sta uporabili za poskuse v letu 2011. Odgovor je šokanten: univerzi sta v enem letu izvedli skupno 200.000 kontroverznih poskusov na živalih. 

Vir: Daily Record

V soboto, 27. aprila, so se aktivisti iz cele Velike Britanije zbrali na shodu proti vivisekciji v Oxfordu, zaradi česar je, čeprav je bil protest miren, ta dan več collegeov tamkajšnje univerze zaprlo svoja vrata. V laboratorijih univerze v Oxfordu, vsako leto trpi in umre okoli 150.000 živali.

Vir: Lisa Coulter, Twitter

Italija

Na drugem koncu Evrope, v italijanskem Milanu, pa je skupina aktivistov iz združenja Fermare Green Hill (Ustavimo Green Hill, podjetje za vzrejo beaglov za prodajo laboratorijem) ob številčni podpori javnosti zasedla oddelek farmakologije na Univerzi v Milanu, od koder so odnesli precejšnje število miši in enega zajca, zahtevajo pa tudi izpustitev preostalih živali, ki so ostale na inštitutu. S svojim dejanjem želijo dokumentirati razmere, v katerih živijo živali, na katerih se izvajajo poskusi, in celotno javnost  s pomočjo fotografij, posnetkov in zasežene dokumentacije opozoriti na problem vivisekcije. Protesti in poskusi reševanj ujetih živalih se sicer v zadnjem času dogajajo tudi v drugih evropskih mestih.

Vir: Fermare Green Hill

Slovenija

19. aprila je skupina Pes - moj prijatelj v sodelovanju z organizacijo LAV (Lega Anti Vivisezione) in s podporo Veganske inicative v Kopru organizirala slovensko premiero dokumentarnega filma Green Hill: zgodba o svobodi, ki prikazuje zgodbo o uspehu italijanskih aktivistov pri reševanju psov pasme beagle iz podjetja za vzrejo in poskuse na živalih Green Hill v Italiji. Vseh 2600 psov danes, eno leto po osvoboditvi, živi v novih domovih, velika zmaga aktivistov in podpornikov gibanja po vsem svetu pa predstavlja enega od mejnikov v prizadevanjih za osvoboditev vseh živali.

Vir: Pes - moj prijatelj

Film Green Hill: zgodba o svobodi bomo predvajali tudi 23. maja 2013 na veganski večerji v Škofji Loki.

Ob koncu tedna živali v laboratorijih smo sodelavci in podporniki Veganske iniciative na slovenski Obali izvedli uspešno akcijo osveščanja in zbiranja podpisov podpore evropski državljanski pobudi Stop Vivisection. Mnogi mimoidoči so informacije o dogajanju v laboratorijih sprejeli s presenečenjem in ogorčenjem, saj je še vedno široko sprejeto zmotno prepričanje, da so takšna grozodejstva osamljeni primeri ali ostanki iz preteklosti, ki naj se ne bi več dogajala, še najmanj pa v civilizirani Evropi. 

Aprila je konec. Kaj pa zdaj?

Kljub očitnemu nasprotovanju tako laične kot strokovne javnosti je Evropska unija septembra 2010 sprejela novo direktivo o zaščiti živali, ki se jih uporablja v poskusne in znanstvene namene (Direktiva 2010/63/EU). Ta ne le dopušča še več poskusov na živalih kot prejšnja, temveč ob tem niti ne zapoveduje obvezne uporabe alternativnih metod, kadar le-te obstajajo in so na voljo. 

Raziskava Eurispes iz leta 2006 je pokazala, da kar 86% evropskih državljanov nasprotuje trpljenju živali v laboratorijih, pridružuje pa se jim tudi vse večje število znanstvenikov, ki še bolj kot etične razloge navajajo pomanjkanje znanstvene veljavnosti uporabe živalskih modelov pri napovedovanju odzivanja človeškega organizma na določeno snov ali zdravljenje. Poudarjajo, da so razlike pomembnejše od podobnosti, saj ravno zaradi razlik v delovanju različnih kompleksnih organizmov nobena živalska vrsta ne more biti model za drugo vrsto. Dober dokaz za to je dejstvo, da kar 92% zdravil, ki se v poskusih na živalih izkažejo za varna, ne prestane kliničnih študij na ljudeh, škodljivi stranski učinki zdravil pa predstavljajo četrti najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu.  Poskusi na živalih zato ne samo kratijo pravice živali kot čutečih bitij, temveč tudi ogrožajo človekovo dobrobit, ovirajo napredek znanosti in porabljajo javna sredstva. Več o tem lahko preberete v naših prejšnjih prispevkih, na primer v prispevku Uporaba psov pasme beagle v raziskavah in za testiranje zdravil.

Iz naše zavrnitve omenjene direktive in iz želje, da bi se zakonodaja prilagodila volji in dobrobiti državljanov in živali, se je rodila evropska državljanska pobuda STOP VIVISECTION. S tem novim inštrumentom, ki ga omogoča Evropska unija, lahko evropski državljani vplivamo na sprejemanje evropske zakonodaje. Državljani Evropske unije zahtevamo, naj Evropska komisija pripravi nov predlog, s katerim se bodo odpravili poskusi na živalih in se bo v biomedicinskih ter toksikoloških raziskavah uvedla obvezna uporaba podatkov, ki se nanašajo neposredno na človeka. Državljani Slovenije smo v podporo tej pobudi do danes zbrali že skoraj 6.000 podpisov, kar je tudi uradni minimum (določen na podlagi števila poslancev v evropskem parlamentu) za našo državo. Podpisi podpore državljanski pobudi se bodo na spletni strani www.stopvivisection.eu zbirali do 1. novembra letos. Da bi bila pobuda uspešna, je potrebno v Evropski uniji zbrati 1 milijon podpisov.

Vira:

• European Commission (2010) Sixth Report on the Statistics on the Number of Animals used for Experimental and other Scientific Purposes in the Member States of the European Union
• http://www.mrmcmed.org/Critical_Look.pdf

Uporaba psov pasme beagle v raziskavah in za testiranje zdravil za ljudi

Andre Menache o uporabi beaglov za testiranja.

Andre Menache

Prosim, preberite naslov še enkrat. Kot veterinarju se mi zdi ta naslov zelo čuden. Zakaj naj bi uporabljali beagle za ugotavljanje učinkov farmacevtskih zdravil na ljudeh? Sam zagotovo ne bi nikoli uporabil papagaja za testiranje zdravil za konje, zakaj bi torej uporabljali pse (ali katere koli druge živali) za testiranje zdravil za ljudi? Kratek odgovor je, da to zahteva zakon. Britanski in evropski zakoni zahtevajo, da so farmacevtska zdravila testirana na glodavcih (običajno podganah) in še na eni drugi vrsti živali, ki ni glodavec (običajno psi pasme beagle), preden se lahko začnejo klinični poskusi na ljudeh.

Nekaterim ljudem se to morda zdi smiselno. Zagotovo se je zdelo smiselno pred 65 leti, ko so bili formulirani zakoni za urejanje testiranja zdravil in kliničnih poskusov. Navsezadnje imajo podgane, psi in ljudje vsi po en par oči in ušes, možgane, srce in tako dalje. Živali so podobne ljudem. A kako znanstvena je beseda "podobno", če pomislimo, da imamo ljudje 50% DNK skupne z bananami? Ljudje, podgane in psi imamo gen za rep. Vendar je pri ljudeh ta gen izključen, pri podganah in psih pa vključen. Vemo, da imamo ljudje z mišmi skupnih približno 23.000 genov, a kaj potem? Miši niso podobne ljudem. Ni tako pomembno, koliko genov imamo skupnih, temveč kakšna je funkcija teh genov in kako se povezujejo in sodelujejo med seboj. To pomaga pojasniti, zakaj nek kompleksen sistem (pes ali podgana) ne more napovedati, kaj se bo zgodilo v drugem kompleksnem sistemu (človek).

Z drugimi besedami, odkar so bili napisani ti zgodnji zakoni, je znanost napredovala za 65 let, zakonodaja pa znanosti še ni dohitela (1). Danes imamo, na primer, znanje o človeškem genomu, ki ga pred 65 leti še nismo imeli. To novo znanje, skupaj z naraščajočim poznavanjem delovanja genov, pokaže, da testiranje na živalih res ne spada v 21. stoletje. Podatki, ki jih objavlja farmacevtska industrija, to potrjujejo. Verjetnost, da bo test na živalih pravilno napovedal, kako bodo na zdravilo ali kemično spojino reagirali ljudje, je približno enaka metanju kovanca. Res, to je kar huda obtožba, a obstaja veliko objavljenih znanstvenih dokazov, ki to izjavo potrjujejo. Glejte reference 2 - 19 spodaj.

Poglejmo primer iz resničnega življenja. Z zdravili povzročene poškodbe jeter pri ljudeh so najpogosteje navajan razlog za umik že odobrenih zdravil s trga, hkrati pa predstavljajo več kot 50% akutnih odpovedi jeter v Združenih državah (20). Številke za Veliko Britanijo so skoraj iste, ob tem pa poročajo, da je toksičnost za človeška jetra drugi najpogostejši vzrok za neučinkovitost zdravil zaradi negativnih učinkov v kliničnih poskusih potencialnih zdravil (2, 21).

Z drugimi besedami, zdravila za tem, ko so bila testirana na podganah in psih pasme beagle, kot to zahteva zakon, povzročajo poškodbe jeter pri ljudeh. Na osnovi podatkov farmacevtske industrije poskusi na podganah in psih razkrivajo poškodbe jeter v približno 50% primerov (22). To je popolnoma enak rezultat, kot ga lahko pričakujemo pri metanju kovanca.

Je lahko rezultat še slabši od tega? Ja, lahko je še slabši. Rezultati testiranja zdravil se lahko med samci in samicami podgan in beaglov razlikujejo zaradi razlik v delovanju jeter med samci in samicami (23, 24). Zaradi tega je testiranje na živalih še manj zanesljivo od metanja kovanca.

Večina nas bi do sedaj ugotovila, da v primeru zdravil za ljudi testiranja na živalih niso učinkovita. In večina ljudi bi se vprašala: "Če torej ne testiramo na podganah in beaglih, kako potem testirati nova zdravila?" Obstajata dva odgovora na to vprašanje.

Prvi odgovor. Znanstveni dokazi kažejo, da je testiranje na podganah in beaglih (ali kateri koli drugi živali) manj zanesljivo od metanja kovanca, zato bi jih morali prenehati izvajati ne glede na to, kaj drugega je na voljo za testiranje zdravil.

Drugi odgovor. Da bi zadostila zakonom, farmacevtska industrija še naprej testira zdravila na živalih, čeprav se dobro zaveda, da živali ne morejo predvideti rezultatov testiranj pri ljudeh, zaradi česar vlagajo sredstva v raziskovalne metode, ki temeljijo na človeku in so relevantne za ljudi. Te vključujejo študije človeških celic, človeške DNK, uporabo doniranih človeških tkiv, računalniške študije in še veliko več. Mnogo teh na človeku zasnovanih metod nenehno izpopolnjujejo, da bi bile zanesljive za testiranje zdravil za ljudi. Večina metod še ni 100% predvidljivih, vendar so boljše od metanja kovanca (= testiranja na živalih) in so relevantne za ljudi (25).

Zaključek.

V 65 letih, odkar so bili uvedeni zakoni o testiranju na živalih, je znanstveno raziskovanje korenito spremenilo naše razumevanje človeške biologije in kako se ta razlikuje od ostalih vrst. Kot rezultat tega, kar danes vemo o človeškem telesu, ti 65 let stari varnostni zakoni, ki obvezujejo k testiranju na živalih, niso le zastareli, temveč posledično pomenijo brezobzirno in malomarno izpostavljanje na tisoče prebivalcev tveganju smrti zaradi zdravil, ki jih uživajo (197.000 smrti letno zaradi negativnih reakcij na zdravila v Evropi) (26).

Rešitev je pravzaprav preprosta. Naše vlade in zdravstvene službe morajo umakniti pravne zahteve za testiranje na živalih in jih nadomestiti s takšnimi metodami testiranja, ki so relevantne za ljudi. Čim prej, tem bolje za človeško zdravje in dobrobit živali.

Reference

1. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22769234

2. Heywood R. Clinical Toxicity – Could it have been predicted? Post-marketing experience. In: Lumley CE, Walker S Lancaster, Quay, editor. Animal Toxicity Studies: Their Relevance for Man.1990. pp. 57–67.

3. Spriet-Pourra C, Auriche M. New York. 2 1994. Drug Withdrawal from Sale.

4. Igarashi T. The duration of toxicity studies required to support repeated dosing in clinical investigation – A toxicologists opinion. In: Parkinson CNM, Lumley C, Walker SR, editor. CMR Workshop: The Timing of Toxicological Studies to Support Clinical Trials. Boston/UK: Kluwer; 1994. pp. 67–74.

5. Sankar U. The Delicate Toxicity Balance in Drug Discovery. The Scientist. 2005;19:32.

6. Wilbourn J, Haroun L, Heseltine E, Kaldor J, Partensky C, Vainio H. Response of experimental animals to human carcinogens: an analysis based upon the IARC Monographs programme.Carcinogenesis. 1986;7:1853–1863. doi: 10.1093/carcin/7.11.1853. [PubMed] [Cross Ref]

7. Rall DP. Laboratory animal tests and human cancer. Drug Metab Rev. 2000;32:119–128. doi: 10.1081/DMR-100100565. [PubMed] [Cross Ref]

8. Tomatis L, Aitio A, Wilbourn J, Shuker L. Human carcinogens so far identified. Jpn J Cancer Res.1989;80:795–807. [PubMed]

9. Knight A, Bailey J, Balcombe J. Animal carcinogenicity studies: 1. Poor human predictivity. Altern Lab Anim. 2006;34:19–27. [PubMed]

10. Tomatis L, Wilbourn L. Evaluation of carcinogenic risk to humans: the experience of IARC. In: Iversen, editor. New Frontiers in Cancer Causation. Washington, DC: Taylor and Francis; 2003. pp. 371–387.

11. IARC IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans. Lyon: IARC; 1972.

12. IARC monographs programme on the evaluation of carcinogenic risks to humans http://monographs.iarc.fr

13. Haseman JK. Using the NTP database to assess the value of rodent carcinogenicity studies for determining human cancer risk. Drug Metab Rev. 2000;32:169–186. doi: 10.1081/DMR-100100570. [PubMed] [Cross Ref]

14. Gold LS, Slone TH, Ames BN. What do animal cancer tests tell us about human cancer risk?: Overview of analyses of the carcinogenic potency database. Drug Metab Rev. 1998;30:359–404. doi: 10.3109/03602539808996318. [PubMed] [Cross Ref]

15. Freeman M, St Johnston D. Wherefore DMM? Disease Models & Mechanisms. 2008;1:6–7. doi: 10.1242/dmm.000760. [PubMed] [Cross Ref]

16. Schardein J. Drugs as Teratogens. CRC Press; 1976.

17. Schardein J. Chemically Induced Birth Defects Marcel Dekker. 1985.

18. Manson J, Wise D. Casarett and Doull’s Toxicology. 4. 1993. Teratogens; p. 228.

19. Caldwell J. Comparative Aspects of Detoxification in Mammals. In: Jakoby W, editor. Enzymatic Basis of Detoxification. Vol. 1. New York: Academic Press; 1980.

20. http://gastro.dom.uab.edu/Fellow_Articles/fellowsreadinglisthep/drug%20hepatotoxicity.pdf

21. Olson H, Betton G, Robinson D, Thomas K, Monro A, Kolaja G, Lilly P, Sanders J, Sipes G, Bracken W, Dorato M, Van Deun K, Smith P, Berger B, Heller A. Concordance of the toxicity of pharmaceuticals in humans and in animals. Regul Toxicol Pharmacol. 2000;32:56–67. doi: 10.1006/rtph.2000.1399.

22. http://tpx.sagepub.com/content/33/1/63.full.pdf+html

23. http://ijt.sagepub.com/content/20/3/161.short

24. http://dmd.aspetjournals.org/content/21/4/705.short

25. http://www.emea.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Other/2009/12/WC500017982.pdf

26. http://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736%2811%2960802-7/fulltext?version=printerFriendly

Avtor prispevka (v angleškem originalu The use of beagle dogs in research and testing of human drugs) je Andre Menache.

Prevod: Veganska iniciativa

Podpišite za ukinitev poskusov na živalih v Evropski Uniji (v okviru evropske državljanske pobude Stop Vivisection; zbiranje podpisov se zaključi 1.11.2013).

Odprto pismo vivisektorici

Kot odziv na poročanje medijev o projektu Osvoboditev beaglov, s katerim se že skoraj eno leto ukvarja moje podjetje Evolotus, sem prejel elektronsko sporočilo od vivisektorice.  Spodaj je njeno pismo po odlomkih, ki jim sledijo moji odgovori.


“Najprej naj se predstavim. Sem ženska srednjih let, ki je že vse življenje ljubiteljica živali in zagovornica dobrobiti živali. Že več kot trideset let imam licenco veterinarskega tehnika in že več kot dvajset let delam na področju kontrole živali in humane družbe. Sem tudi registrirana tehnologinja laboratorijskih živali in na univerzi že več kot 25 let izvajam raziskave na živalih.”


Kako vam uspe združevati ideji, da ste ljubiteljica živali in njihova zagovornica, ko pa vaše delo zahteva nepotrebno zapiranje, mučenje in trpljenje živali? Ali ne vidite očitnega protislovja? Strah me je za tiste ljudi in za tiste živali, ki jim izkazujete sočutje in ljubezen. Joj. Ali tudi ljubezen do otrok izkazujete tako, da jih zapirate in mučite? Pravite, da že 25 let sodelujete v raziskavah na živalih. Kako natančno izkazujete vašo ljubezen in skrb za dobrobit živali, ko pa direktno zaslužite od tega, da jih zapirate in jih uporabljate proti njihovi volji? Morda ste želeli zapisati, da imate radi debel plačilni ček v svojem žepu.


“Podpiram vaša prizadevanja, da odsluženim psom iz raziskovalnih laboratorijev poiščete nove domove, v katerih bodo lahko preživeli preostanek svojih življenj. Te živali so toliko prispevale k napredku znanosti, k medicinskim odkritjem in za družbo - najmanj, kar lahko storimo, je, da jim poskusimo poiskati udobne domove!”


Strinjava se, da so “te živali toliko prispevale”. Na žalost so veliko prispevale brez, da bi se jih vprašalo, ali si to želijo. Bilo bi veliko bolj natančno, če bi rekli, da je tem živalim bilo veliko odvzeto. Drugi del vaše trditve “k napredku znanosti, k medicinskim odkritjem in za družbo” je povsem neiskren. Oba veva, da je testiranje na živalih v najboljšem primeru slaba znanost oziroma natančneje, je goljufija. Kadar je 92 od 100 zdravil, ki prestanejo testiranja na živalih, neuspešnih pri testiranjih na ljudeh, je taka znanost zagotovo za v smeti. Dejansko ste 25 let porabili za zapiranje in mučenje živali proti njihovi volji za goljufivo in nevarno znanost. Ne samo, da ste škodovali živalim, ampak ste za povrh tudi javnost izpostavljali nevarnosti. Bolj natančno bi lahko rekli, da ste 25 let porabili za testiranja na ljudeh.

“VENDAR... vaši izrazi, kot so “niso poznali ničesar razen zapiranja v kovinske kletke”, “niso poznali nikakršnega nežnega dotika ljudi, nobene tople postelje, nobene družbe, nobene ljubezni”, ne bi mogle biti dlje od resnice!!! Osebno se počutim prizadeto ob teh izjavah, saj sem bila del prizadevanj, da se psom (in mnogim drugim vrstam živali) zagotovi skrb in se jih obravnava z največjim sočutjem ob tem, ko služijo svojemu namenu biti subjekti raziskav. Mnogi med njimi živijo v velikih prostorih z “opremo”. Mnogi med njimi so nastanjeni v primernih skupinah. Če so nastanjeni ločeno, jim je dnevno omogočeno, da se igrajo v skupini. Na razpolago imajo čas za socializacijo z osebjem, ki skrbi za živali, z raziskovalci in s prostovoljci.”

Trdite, da poznate razmere, iz katerih je bilo rešenih naših 55 beaglov. Ne poznate jih. Jaz pa jih. Bili smo v kontaktu z osebjem v različnimh laboratorijih in potrdili so nam, da ti psi niso poznali nobene rekreacije, da so bili vzrejeni z namenom, da takoj pristanejo v laboratorijih, štirinajstim so bile prerezane glasilke, da ne bi s svojim oglašanjem motili raziskovalnega osebja, vsi so bili hranjeni z absolutno kruto pomanjkljivo prehrano z namenom zmanjšanja odpada in stroškov na minimum, vsi so bili čustveno in psihološko uničeni od časa, preživetega v kletkah, vsi so prišli iz laboratorijev prestrašeni, s strahom pred ostalimi psi in ljudmi in vsi so potrebovali veliko časa, ljubezni in potrpežljivosti, da so postali zaupljivi do ljudi. Neresnične trditve o teh beaglih, da bi naj imeli dostop do opreme, da naj bi jim bilo omogočeno navezovanje stikov, socializacija oziroma igra ali vodenje na povodcu, je žalitev za vse nas, ki smo rešili, negovali in posvojili te žrtve nasilja, od katerega vi neposredno profitirate.

Z enim izmed rešenih beaglov sem to poletje preživel pet tednov. K nam ni prišel iz kraja, kjer bi z njim ravnali s kakršnim koli sočutjem ali mu omogočili kakršno koli “obogatitev”. Strah ga je bilo zvokov, dotika ljudi, mačk, igrač - strah ga je bilo življenja. S pomočjo naše nege je postal ljubezniv pes.

Pred kratkim smo imeli pet dni doma osem beaglov, rešenih iz španskega laboratorija. Vsi so bili čustveno in fizično prestrašeni in so kazali znake zlorab. Vsi bodo imeli dolgoročne posledice zapiranja proti lastni volji.V tem trenutku živimo z dvema beagloma, ki sta bila rešena v Španiji. Na začetku nista bila sposobna sprehanja s povodcem. Pri hranjenju sta bila anksiozna. Bila sta prestrašena, sumničava, nedružabna. Eden izmed njiju je bil tako psihološko poškodovan, da je trajalo šest dni, preden je dovolil, da se ga dotaknem. Zato se nehajte pretvarjati, da veste, kako se je s temi psi ravnalo, saj z njimi niste preživeli niti ene same minute.

“Osebje, ki skrbi za naše testne pse, sodi med najbolj sočutne, ljubeče in skrbeče posameznike, kar jih poznam. Oni LJUBIJO te pse... dajejo jim imena... jih kopajo in božajo, navezujejo stike z njimi... jih učijo sprehajanja na povodcu... sedijo z njimi in jih pestujejo... dajejo jim LJUBEZEN!!”


Uau. A res? Osebje, ki skrbi za vaše testne pse, je sočutno in ljubi te pse? Moram preveriti v svojem slovarju, da poiščem primerno definicijo sočutja in ljubezni, ki vključuje zapiranje in škodovanje živalim proti njihovi volji. Sočutje je reševanje teh beaglov iz vaših mučilnih laboratorijev. Ljubiti jih pa bi bilo ponuditi jim domove, da se lahko začnejo zdraviti.

“Tudi ne bi smeli uporabljati izjave: “PROSIMO, NE KUPUJTE IZDELKOV, KI SO TESTIRANI NA ŽIVALIH! Zdaj lahko vidite njihove obraze... kupujte samo izdelke, ki imajo oznako cruelty-free. Nakup cruelty-free izdelkov pomeni, da je podjetje uporabilo kemikalije, ki so bile testirane drugje.” Uporaba živali v raziskavah je razlog za PRAV VSAKO MEDICINSKO ODKRITJE v preteklih 100 letih. Če ne želite uporabljati izdelkov, testiranih na živalih, potem nehajte jemati antibiotike, kadar imate vnetje, ne uporabljajte zdravil za visok krvni pritisk, zavrnite anestezijo, kadar ste na operaciji, nehajte uporabljati kreme za sončenje in naj vas opeče, ne dovolite svojim najbližjim, da se zdravijo od raka... zato, ker so vsa zdravila za zdravljenje teh groznih bolezni bila razvita s pomočjo testiranj na živalih!!! In še, ali ste kdaj morali peljati svojega psa ali mačko ali drugega hišnega ljubljenčka k veterinarju in so morali uporabljati kakšna zdravila ali biti operirani - kako mislite, da so bila TA razvita!!!???”


To pa je močna izjava. Prav vsako medicinsko odkritje v zadnjih 100 letih je posledica testiranj na živalih? Mi lahko pokažete kak dokaz? Vi in vaši kolegi neprenehoma opravičujete vašo bolano industrijo, kot da z njo rešujete svet, medtem ko vsi vemo, da večina testiranj na živalih ni storjena zaradi biomedicinskih izdelkov, temveč zaradi kozmetičnih izdelkov, gnojil, šamponov, in gospodinjskih čistil. Dovolj je bilo propagande. Prenehajte strašiti javnost. Nehajte se pretvarjati, da bo medicina propadla brez testiranj na živalih, da bodo naši otroci umrli brez vašega pomembnega in vitalnega dela. Ljudje se prebujajo in projekt Osvoboditev beaglov ogroža vaš obstoj. Edini razlog, da še imate zaposlitev, je to, da vaše delo skrivate. Ko se bo javnost začela zavedati, kaj vi in vaši kolegi počnete živalim, bo vaše kariere konec.

Očitno ste prestrašeni in se zavedate, da bo javnost začela gledati na vas in vašo dejavnost kot barbarsko in z ljudmi, kot ste vi, več ne bo želela imeti opravka. Sledite medijskim objavam. Berete komentarje, ki so sledili našim člankom in video posnetkom, in vidite, da javnost ne podpira obscene krutosti vašega početja. Večina javnosti dojema vašo dejavnost kot moralno in etično nesprejemljivo in želi, da postane ilegalna.

Veste, da je resnica na naši strani. Testiranje na živalih ni le neetično, ampak je tudi lažna znanost. Razumem, da se večina ljudi slabega zdravja verjetno ne bi odpovedala zdravilom. Dokler testiranje na živalih ne postane ilegalno, mnogi menijo, da nimajo izbire. A vendar imamo izbiro pri nakupovanju izdelkov. Imate prav, da veliko izdelkov, ki trdi, da so “cruelty free”, to niso, a ste ignorantski, če menite, da dandanes ne obstajajo prave alternative.


“Prenehajte kritizirati in širiti LAŽI o uporabi živali v raziskavah z namenom zbiranja vaše denarne podpore!!! Držite se zgolj želje, da tem krasnim psom poiščete nove domove in naj bo to dovolj...in kar je prav.”


Namesto, da tratite svoj čas z napadi na tiste, ki poskušamo počistiti nasilno nesnago, ki ste jo ustvarili, in žrtvam vaše dejavnosti nuditi ljubezni polna življenja, bi morda bilo bolje, da se vprašate, če imate zares radi živali. Domnevam, da bi, če bi za trenutek sedli in globoko razmislili sami pri sebi, uvideli, da niste nič drugega kot nekdo, ki zlorablja nedolžna bitja.


Gary Smith, 5. decembra 2011
http://thethinkingvegan.com/articles/an-open-letter-to-a-vivisector/


Prevod Veganska Iniciativa, z dovoljenjem avtorja.