Zadnjih trideset let nas korporativni mediji v Severni Ameriki bombardirajo s sporočili, da je tržno usmerjen potrošniški ekonomski sistem edina možnost in da je sinonim za demokracijo; da je vojna trajna značilnost sodobne družbe in da je prepuščanje neomejene moči in svobode korporacijam in finančnim institucijam, maksimirati svoj dobiček, najboljše za vsakogar.
To je privedlo v novo zlato dobo s stratosferičnimi razlikami med dohodki über bogatih in hitro rastočim razredom revnih, pa tudi k zmeraj večji privatizaciji zdravstva, javnih površin, zaporov, izobraževalnega sistema in praktično vsake dimenzije družbenega življenja in vsega skupnega, kar je do sedaj obstajalo za javno dobro.
Posledica tega je, da smo ustvarili - kot nekateri to imenujejo - "samomorilsko stanje", v katerem vladajoča plutokracija uničuje še zadnje ostanke demokracije in jih, kot kaže, namerava zamenjati s stanjem korporativne varnosti, ki v želji po bogastvu in moči uničuje tako človeške skupnosti kot ekosisteme, socialno varnost in sisteme ekonomske podpore pa zamenjuje z zapori in kaznovalnimi sistemi. To je samomorilsko, ker neposredno napada ustvarjalnost, zaupanje, svobodo, zdravje in obnovljivost človeških in ekoloških skupnosti, ki so temelj življenja, ki si ga delimo na tem planetu.
To se še posebej očitno kaže v vojni proti mladim - zlasti tistim, ki niso belci, kar ponazarja nedavni umor Trayvona Martina. Danes se v ZDA mnogo mladih znajde v nasilno materialistični, tekmovalni tržni kulturi, ki z njimi ne ravna kot s cenjenimi člani družbe, temveč kot z blagom in nepotrebnim presežkom. Milijone mladih so in jih še silijo iz srednje šole, deležni niso nikakršnega usposabljanja za delo in soočajo se s stresom in degradacijo pristanka v zaporu, revščini ali vojski. ZDA imajo največji zaporniški sistem na svetu in tudi največjo vojsko, vsak peti otrok pa živi v revščini. Polovica vseh in 90 odstotkov temnopoltih ameriških otrok je vsaj del svojega odraščanja odvisnih od bonov za hrano.
Medtem ko lahko vidimo, kaj se dogaja okoli nas, pa je globlje vprašanje to, kaj poganja to samomorilsko vojno proti otrokom, ekosistemom, medčloveškim odnosom in enakopravnosti ter miroljubnemu, pozitivnemu mišljenju.
Eno mesto, kamor se zdi, da nihče noče pogledati, so naši krožniki. Obroki so najpomembnejši družabni rituali in naši ogromni kmetijski obrati ter sistemi procesiranja in distribucije hrane vplivajo na ljudi, živali in ekosisteme bolj silovito kot kar koli drugega. Ta sistem v ZDA za hrano vsakodnevno ubije več kot 75 milijonov živali. Praktično vse te živali so še dojenčki ali otroci, najstarejše ubite živali - krave "molznice" in kokoši "nesnice" - pa adolescentke. Znanstveniki v kmetijski dejavnosti so razvili metode za razplod, hranjenje, administriranje farmakoloških sredstev in čedalje hujše utesnjevanje krav, pujsov, kokoši, puranov, rac in gojenih rib (ki danes predstavljajo več kot dve tretjini rib, ki jih jemo), tako da dosežejo klavno težo v zgolj nekaj tednih ali mesecih. Kokoši zakoljejo, ko so stare šele 39 dni!
Kar sejemo, to žanjemo. Če resnično želimo ustvariti boljši svet zase in za svoje otroke, je potrebno globlje razumevanje, podvomiti moramo v naša stališča in vedenje in jih spremeniti tako, da bomo obnovili naše spoštovanje in sočutje do živali, s katerimi si delimo ta planet, in do njihovih otrok. Z nespoštovanjem, popredmetenjem, zlorabljanjem in vsakoletnim ubijanjem milijard živalskih otrok brez potrebe neizogibno sejemo seme samomorilske države v vojni proti lastnim otrokom.
Naši kulturno pogojeni, vsakodnevni rituali uživanja hrane nas indoktrinirajo s prav tisto miselnostjo, ki nevidno plete in ustvarja naše konflikte in dileme: z mentaliteto privilegijev, elitizma, nadvlade močnejšega, plenilstva, izključevanja, nepovezanosti in neusmiljene popredmetenosti življenja in nadvlade nad ženskami. Vse to so skrita sporočila prehrane v naši kulturi, ki nas že od otroštva naprej programirajo, da sodelujemo v uživanju teles in telesnih izločkov zasužnjenih in trivializiranih bitij, katerih interesi so zanje prav tako pomembni, kot so naši interesi pomembni nam.
Čas je, da zavestno povežemo naše obsežno in nenehno nasilje nad živalmi, ki jih jemo, in miselnost, ki je za to potrebna, ter nasilje, ki ga vsi občutimo v vojni in neenakosti v naši kulturi. Ko se bomo prebudili iz zastarelega kulturnega programa uživanja hrane živalskega izvora in spremenili svoje vedenje, bomo končno sposobni ustvariti kulturo dobrote, enakosti, spoštovanja, svobode, obilja, veselja in trajnosti. To je možnost, ki nas pozdravlja z odprtimi rokami in ki je vedno na voljo.
Cena? Odpoved mesnim burgerjem, hot dogom, paštetam, ribjim palčkam, tunini, jajcem, siru in sladoledu ter sprejetje rastlinske, ekološko pridelane in nepredelane hrane, ki prinaša življenje, svobodo in žareče zdravje; hrane, pridelane na ekoloških vrtovih, sadovnjakih in poljih; hrane, ki odseva spoštovanje do Zemlje in vseh živih bitij. Vsak izmed nas lahko spremeni svet. Potrudimo se razumeti značaj zahrbtne kulturne indoktrinacije, ki pogublja naš svet, odstranimo ga iz naših misli in prehranjevalnih navad (to pomeni postati vegani!) in pomagajmo drugim, da storijo enako. V tem smo vsi skupaj!
To je privedlo v novo zlato dobo s stratosferičnimi razlikami med dohodki über bogatih in hitro rastočim razredom revnih, pa tudi k zmeraj večji privatizaciji zdravstva, javnih površin, zaporov, izobraževalnega sistema in praktično vsake dimenzije družbenega življenja in vsega skupnega, kar je do sedaj obstajalo za javno dobro.
Posledica tega je, da smo ustvarili - kot nekateri to imenujejo - "samomorilsko stanje", v katerem vladajoča plutokracija uničuje še zadnje ostanke demokracije in jih, kot kaže, namerava zamenjati s stanjem korporativne varnosti, ki v želji po bogastvu in moči uničuje tako človeške skupnosti kot ekosisteme, socialno varnost in sisteme ekonomske podpore pa zamenjuje z zapori in kaznovalnimi sistemi. To je samomorilsko, ker neposredno napada ustvarjalnost, zaupanje, svobodo, zdravje in obnovljivost človeških in ekoloških skupnosti, ki so temelj življenja, ki si ga delimo na tem planetu.
To se še posebej očitno kaže v vojni proti mladim - zlasti tistim, ki niso belci, kar ponazarja nedavni umor Trayvona Martina. Danes se v ZDA mnogo mladih znajde v nasilno materialistični, tekmovalni tržni kulturi, ki z njimi ne ravna kot s cenjenimi člani družbe, temveč kot z blagom in nepotrebnim presežkom. Milijone mladih so in jih še silijo iz srednje šole, deležni niso nikakršnega usposabljanja za delo in soočajo se s stresom in degradacijo pristanka v zaporu, revščini ali vojski. ZDA imajo največji zaporniški sistem na svetu in tudi največjo vojsko, vsak peti otrok pa živi v revščini. Polovica vseh in 90 odstotkov temnopoltih ameriških otrok je vsaj del svojega odraščanja odvisnih od bonov za hrano.
Medtem ko lahko vidimo, kaj se dogaja okoli nas, pa je globlje vprašanje to, kaj poganja to samomorilsko vojno proti otrokom, ekosistemom, medčloveškim odnosom in enakopravnosti ter miroljubnemu, pozitivnemu mišljenju.
Eno mesto, kamor se zdi, da nihče noče pogledati, so naši krožniki. Obroki so najpomembnejši družabni rituali in naši ogromni kmetijski obrati ter sistemi procesiranja in distribucije hrane vplivajo na ljudi, živali in ekosisteme bolj silovito kot kar koli drugega. Ta sistem v ZDA za hrano vsakodnevno ubije več kot 75 milijonov živali. Praktično vse te živali so še dojenčki ali otroci, najstarejše ubite živali - krave "molznice" in kokoši "nesnice" - pa adolescentke. Znanstveniki v kmetijski dejavnosti so razvili metode za razplod, hranjenje, administriranje farmakoloških sredstev in čedalje hujše utesnjevanje krav, pujsov, kokoši, puranov, rac in gojenih rib (ki danes predstavljajo več kot dve tretjini rib, ki jih jemo), tako da dosežejo klavno težo v zgolj nekaj tednih ali mesecih. Kokoši zakoljejo, ko so stare šele 39 dni!
Kar sejemo, to žanjemo. Če resnično želimo ustvariti boljši svet zase in za svoje otroke, je potrebno globlje razumevanje, podvomiti moramo v naša stališča in vedenje in jih spremeniti tako, da bomo obnovili naše spoštovanje in sočutje do živali, s katerimi si delimo ta planet, in do njihovih otrok. Z nespoštovanjem, popredmetenjem, zlorabljanjem in vsakoletnim ubijanjem milijard živalskih otrok brez potrebe neizogibno sejemo seme samomorilske države v vojni proti lastnim otrokom.
Naši kulturno pogojeni, vsakodnevni rituali uživanja hrane nas indoktrinirajo s prav tisto miselnostjo, ki nevidno plete in ustvarja naše konflikte in dileme: z mentaliteto privilegijev, elitizma, nadvlade močnejšega, plenilstva, izključevanja, nepovezanosti in neusmiljene popredmetenosti življenja in nadvlade nad ženskami. Vse to so skrita sporočila prehrane v naši kulturi, ki nas že od otroštva naprej programirajo, da sodelujemo v uživanju teles in telesnih izločkov zasužnjenih in trivializiranih bitij, katerih interesi so zanje prav tako pomembni, kot so naši interesi pomembni nam.
Čas je, da zavestno povežemo naše obsežno in nenehno nasilje nad živalmi, ki jih jemo, in miselnost, ki je za to potrebna, ter nasilje, ki ga vsi občutimo v vojni in neenakosti v naši kulturi. Ko se bomo prebudili iz zastarelega kulturnega programa uživanja hrane živalskega izvora in spremenili svoje vedenje, bomo končno sposobni ustvariti kulturo dobrote, enakosti, spoštovanja, svobode, obilja, veselja in trajnosti. To je možnost, ki nas pozdravlja z odprtimi rokami in ki je vedno na voljo.
Cena? Odpoved mesnim burgerjem, hot dogom, paštetam, ribjim palčkam, tunini, jajcem, siru in sladoledu ter sprejetje rastlinske, ekološko pridelane in nepredelane hrane, ki prinaša življenje, svobodo in žareče zdravje; hrane, pridelane na ekoloških vrtovih, sadovnjakih in poljih; hrane, ki odseva spoštovanje do Zemlje in vseh živih bitij. Vsak izmed nas lahko spremeni svet. Potrudimo se razumeti značaj zahrbtne kulturne indoktrinacije, ki pogublja naš svet, odstranimo ga iz naših misli in prehranjevalnih navad (to pomeni postati vegani!) in pomagajmo drugim, da storijo enako. V tem smo vsi skupaj!
Avtor prispevka (naslov v angleškem originalu: For Our Children's Sake: Why We Urgently Need To Change The Way We Eat) je Will Tuttle.
Dr. Will Tuttle je učitelj, avtor, pianist in skladatelj, ki v Severni Ameriki in Evropi vsakoletno izvede 150 predavanj, delavnic in koncertov. Je avtor priznane prodajne uspešnice The World Peace Diet in prejemnik Peace Abbeyeve nagrade za pogum vesti. Že več kot 30 let je vegan.
Prevod: Veganska iniciativa
Ni komentarjev:
Objavite komentar