Will Tuttle: Hrana za mir

Ključ za resnično razumevanje sveta, v katerem živimo, se skriva v dojemanju daljnosežnih posledic naših prehrambnih navad.

Smo to, kar jemo. Hrano dobesedno dajemo v naša telesa. Preko prehanjevanja na osnovnih in nezavednih nivojih sodelujemo v vrednotah in paradigmah naše družbe. V otroštvu smo skozi nenehno izpostavljenost zapletenim odnosom, ki so povezani z najbolj razvitim skupinskim obredom, prehranjevanjem, absorbirali vrednote in nevidne predpostavke družbe. Kot spužva smo absorbirali, se učili, sodelovali in na koncu postali del družbe. V odrasli dobi nam stres in velike težave, ki smo jih sami ustvarili, otežujejo naša življenja. Z vso pravico poskušamo razumeti lastno nesposobnost življenja v harmoniji na tem svetu. Če pogledamo bolje, bomo odkrili grozljivo silo, ki je odgovorna za nastajanje naših dilem in kriz. Ta sila vsakodnevno strmi v nas z naših krožnikov!

Čeprav mnogi razpravljajo o tem, katera prehrana je najboljša za zdravje in dolgo življenje, to delo ne govori o prehrani na ta običajen način. Knjiga raziskuje globoke družbene in duhovne posledice naših prehrambnih navad in mentaliteto, ki jih podpira.

Smo sredi velikega preobražanja družbe. Vse bolj postaja očitno, da se stari družbeni miti podirajo. Dojemamo, da so osnovne predpostavke naše družbe zastarele in da bodo, če jim bomo še naprej sledili, povzročale ne samo uničenje kompleksnih in občutljivih ekoloških sistemov na planetu, ampak tudi naše lastne vrste. Rojeva se nova paradigma, ki vzpodbuja sodelovanje, svobodo, mir, življenje in enost. Zamenjala bo staro, ki temelji na tekmovalnosti, razdvajanju, vojni, izključevanju in ideji, da moč določa pravičnost. Hrana je bistveni ključ pri rojevanju te nove paradigme.

Knjiga je bila v svojem angleškem originalu, The World Peace Diet, marca 2010 najbolje prodajano delo na Amazonu in prevedena je v več jezikov. Med tem, ko na slovenski prevod še čakamo, je na voljo prevod v hrvaščini.

Več o knjigi (v hrvaškem jeziku) in možnosti naročila na spletni strani založbe Dvostruka Duga in na Facebook strani, posvečeni tej knjigi.

Izposoja knjige je trenutno možna v naslednjih slovenskih knjižnicah:

- Mariborska knjižnica, 

- Knjižnica Lenart,

- Knjižnica Josipa Vošnjaka, Slovenska Bistrica.

Elektronsko knjigo (v angleškem jeziku) si je možno brezplačno naložiti na tej povezavi.

Na tem naslovu pa se nahaja 13.5 ur dolga audio knjiga.

Pravice živali v avstrijski ustavi?

"Zaščito živali v ustavo" je zahteval velik transparent, ki ga je kip včeraj držal v rokah - Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) namreč ovira uzakonitev te več kot 16 let stare obljube.

"Dovolj je," sta z vrtoglave višine razložila DDr. Martin Balluch, predsednik avstrijskega Društva proti živalskim tovarnam (VGT), in njegov aktivistični kolega. "Ljudska stranka nam že dovolj časa skače po glavi, potrebujemo konkretne rešitve."

27. maja 2004 je avstrijski parlament soglasno sklenil, da želi zaščito živali sprejeti v ustavo. Že pred osmimi meseci bi moral v ta namen biti ustanovljen poseben parlamentarni odbor. A zgodilo se ni nič, odbora do danes ni, Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) in vse opozicijske stranke pa krivca vidijo v ljudski stranki. Ta sicer trdi, da tudi sama podpira sprejetje zaščite živali v ustavo, kljub temu pa sabotira vsako glasovanje.

"Če ljudska stranka res zagovarja vključitev zaščite živali v ustavo, potem naj nemudoma in brezpogojno dovoli glasovanje," je razložil predsednik VGT-ja med akcijo na kipu Atene Palas, boginje modrosti. Včeraj je v zgodnjih jutranjih urah skupaj z drugim aktivistom splezal na kip, da bi izrazil svoje zahteve. "Ne želimo nič več kot to, da lahko demokratični postopek steče. A ljudska stranka že leta uspešno išče vedno nove razloge za zavlačevanje z glasovanjem. Dovolj je, konec je! Do konca leta bo oblikovan nov zakon o zaščiti živali, za njegovo ustavnopravno varstvo pa mora zaščita živali postati državni cilj v ustavi. Iz odgovorov ljudske stranke na to vprašanje tudi ni razvidno, zakaj naj bi se s tem korakom še čakalo ali katera vprašanja bi bilo potrebno še razjasniti. Vsa vprašanja so razčiščena, zadeva je jasna. Nova anketa je pokazala, da 74% avstrijskih prebivalcev podpira vključitev zaščite živali v ustavo, kot je to že dolgo urejeno v Nemčiji in Švici, pa tudi v avstrijski zvezni deželi Salzburg."

"Tako v parlamentu kot tudi med prebivalci sta več kot dve tretjini za ta korak, torej bo zadeva zdaj izpeljana. Smo demokracija, v kateri moč izhaja iz ljudstva, ali nismo?!" je razburjen zaključil DDr. Balluch.

Vir: http://www.vgt.at/presse/news/2012/news20120926h.php

Prevod: Veganska iniciativa

Speciesizem in veganstvo: preseganje politike in religije

Čeprav se nekaterim to morda zdi presenetljivo, najdemo ljudi, ki so vegani iz etičnih razlogov, v vseh političnih strujah in vseh velikih religijah. Veganstvo presega politiko in vero, ker temelji na preprostem vprašanju zavračanja predsodka, ki ga imenujemo speciesizem.

Speciesizem, rasizem, seksizem in drugi predsodki temeljijo na moralno nepomembnem kriteriju (v tem primeru vrsti), na podlagi katerega nekdo posameznikom, ki spadajo v druge "skupine", odreka interese, čeprav so ti interesi pomembnejši od njegovih lastnih. Kot tak je speciesizem le različica iste krivice, ki je temelj vseh predsodkov. Ni pomembno, na katerem moralno nepomembnem kriteriju gradimo predsodke - naj bo to spol, rasa, barva kože, starost, spolna usmerjenost, vrsta - uporaba takih samovoljnih meril za odrekanje pravic drugim je etično napačna.

Kljub kulturni evoluciji, ki je človeštvo pripeljala daleč od prazgodovinske miselnosti "ubij ali bodi ubit", današnji svet ostaja globoko speciesističen. Naš ekstremni kulturni speciesizem sega daleč preko neupoštevanja posameznikove pravice, da bi se izognil pregonu. Razširil se je celo v absolutno brezbrižnost do pravice posameznika, da mu ni po krivici odvzeta svoboda in da ne trpi duševnega in čustvenega trpinčenja, ekstremnega fizičnega nasilja v obliki pohabljanja in povzročitve telesnih poškodb ter smrti. Kakor neživa lastnina, brez zakonov, ki bi ščitili njihove najbolj temeljne pravice, so tisti, ki niso ljudje, obsojeni na življenje brez zaščite pred brutalnim in stalnim zatiranjem s strani tistih, ki nadzorujejo njihov svet: nas.

Izkoriščanje živali je povsod po svetu povsem legalno in socialno sprejemljivo, kljub temu, da obstajajo alternative (da ne omenjamo tistih, ki bodo še razvite, ko bo naša družba opustila sedanjo speciesistično prakso). Čeprav je gibanje, ki opozarja na številne brutalne kršitve pravic ne-človeških živali, ki jih ljudje rutinsko izkoriščamo za svoj dobiček, vedno večje, še kar zapiramo, trpinčimo in ubijamo živali vseh vrst in ohranjamo nepotrebne, zastarele izkoriščevalske prakse za pridelavo hrane, raziskave, modo in celo zabavo.

Vseprisotna narava tega izjemnega kulturnega predsodka pojasnjuje, zakaj speciesizem (in ustrezen moralni odziv nanj: veganstvo) ni povezan s političnimi nazori. Čeprav družbena gibanja za pravičnost običajno izvirajo z levice, so med etičnimi vegani tudi konzervativci, medtem pa se, na žalost, nekateri na politični levici še naprej posmehujejo vprašanjem pravic živali. Pravzaprav je presenetljivo, da se velika večina tistih na politični levici odloči, da bodo ostali neosveščeni, in namerno ignorirajo ta v nebo vpijoča kratenja pravic in celo sami sodelujejo v dejavnostih, ki bi jih preziral vsakdo, ki je v stiku s svojo vestjo.

Kakor je s politiko, tako je tudi z vero. Kristjani so bili v 18. in 19. stoletju močno razdeljeni glede zasuženjevanja ljudi v Ameriki in zagovorniki suženjstva so v bran svoji "od Boga dani" pravici do lastništva sužnjev citirali odlomke iz Svetega pisma. Nasprotniki suženjstva so uporabljali druge citate iz Biblije, da bi pokazali, da Bog suženjstvo obsoja. In tako je danes s pravicami živali. Zagovorniki obeh strani citirajo verska besedila bodisi za utemeljitev nepotrebnega pobijanja ali za potrditev veganske etike nenasilja.

Vzhodne religije niso izjema. Mnogo budistov se trudi upravičiti izkoriščanje živali, nepotrebno pobijanje in speciesizem s kazanjem na vrzeli v različnih nasprotujočih si pisanjih o Budovem poučevanju univerzalnega sočutja do vseh čutečih bitij. Drugi budisti se namesto tega odločijo za veganstvo in ga ponujajo kot racionalni odgovor na temeljni budistični nauk nenasilja. Osvobojeni lastnega speciesizma so veganski budisti domnevno sposobni videti preko takih, s predsodki prežetih racionalizacij, in prepoznati višjo avtoriteto v resnici, ki naj bi jo Buda skušal posredovati svojim učencem.

(Z drugimi besedami, če Buda ni bil vegan, kot nekateri trdijo, potem ni živel v skladu s svojimi nauki, ki zelo jasno narekujejo, da je spoštovanje vseh čutečih živih bitij temeljno načelo duhovnega življenja.)

V vsakem primeru je jasno, da sta politika in vera nepomembni za zavrnitev našega skupnega predsodka proti ostalim čutečim bitjem. Ne glede na to, ali smo konzervativci, liberalci, levičarji, judje, kristjani, budisti, ateisti ali pa kar koli drugega, izbiramo med potrditvijo in zavrnitvijo vse prežemajočega kulturnega speciesizma, za katerega nas družba vzgaja, da ga sprejemamo.

V bistvu bi lahko rekli, da je globoko zakoreninjeno zavedanje o temeljnih pravicah in potrebah, ki jih imajo vsa čuteča bitja, tisto, kar nam je vsem skupno. Kljub našim številnim razlikam je pod religijo, politiko, svetovnimi nazori in interesi, osebnostjo, obliko, velikostjo, spolom, barvo in ​​celo vrsto, pod vsem tem je prav vsak izmed nas iz mesa in krvi. Ali, kot je učil sam Buda:

"Vsa bitja trepetajo pred nasiljem. Vsa je strah smrti. Vsa ljubijo življenje. Prepoznajte samega sebe v drugih. Kako bi potem lahko škodovali drugim?"

Avtorja prispevka (v angl. originalu Speciesism and Veganism: transcending Politics and Religion) sta Angel Flinn in Dan Cudahy.

Prevod: Veganska iniciativa

Dr. Melanie Joy naznanja začetek delovanja revolucionarne organizacije

Z velikim navdušenjem naznanjam začetek delovanja Carnism Awareness and Action Network (CAAN). Poslanstvo CAAN je povečati zavedanje o karnizmu, nevidnem sistemu prepričanj, ki ljudem omogoča, da jedo določene živali, in ga izpodbijati. Hkrati bo CAAN deloval kot središče mednarodnih dejavnosti za ozaveščanje o karnizmu. CAAN je prva organizacija, ki se osredotoča izključno na psihološke in družbene dejavnike, ki podpirajo uživanje živali, zaradi česar je inovativna institucija in njena ustanovitev je pomembna prelomnica.

Karnizem je nasilni, zatiralni sistem, ki povzroča vsesplošno izkoriščanje živali in zatiranje ljudi. Vendar pa je veliki večini tistih, ki jedo meso, mar tako za živali kot za njihovo lastno dobrobit, ne zavedajo pa se posledic karnizma za njih same in za njihov svet. Pri CAAN smo prepričani, da ljudje morajo in si zaslužijo poznati resnico o karnizmu, tako da se o hrani lahko svobodno odločajo - kajti brez zavedanja ni svobodne izbire.

Imamo razlog, da smo zelo optimistični o potencialu CAAN, da pripomore k močni in trajni spremembi za vsa bitja, človeška in ne-človeška. Povsod po svetu je odziv na ozaveščanje o karnizmu zelo pozitiven in pristop CAAN k problemu izkoriščanja živali in ljudi na farmah je inovativen in enkraten.

CAAN je prva organizacija, ki:

• se ne osredotoča zgolj na živinorejsko prakso, temveč na njen izvor - sistem prepričanj, ki živinorejo sploh omogoča. Natančneje, CAAN izpodbija same temelje tega sistema prepričanj: družbene in psihološke obrambne mehanizme, ki vzdržujejo karnizem;
• ne postavlja prehranjevanja z živalmi zgolj v okvir preprostega vprašanja osebne etike, temveč kot neizogibni rezultat zatiralnega “-izma”. S tem želi CAAN pokazati, da je jesti živali vprašanje socialne pravičnosti, in pomagati, da se veganstvo uvrsti na zemljevid gibanj za socialno pravičnost;
• se ne osredotoča le na posameznike, temveč na neposredno institucionalno spremembo. CAAN je prva organizacija, katere infrastruktura je zasnovana tako, da se lahko sistematično in strateško osredotoča na institucionalizirano zatiranje in nasprotuje institucijam, ki legalizirajo živinorejo. CAAN bo vodil in podpiral Carnism Awareness Task Forces - CATFs, skupine profesionalcev, ki si bodo skupaj prizadevali za povečano osveščenost in izkoreninjanje karnizma na svojih delovnih področjih, ter tako sistem spreminjali od znotraj;
• zagotavlja ne samo praktično in strateško, temveč tudi psihološko podporo zagovornikom, ki si prizadevajo za spremembo sistema, ter s tem zmanjšuje verjetnost osipa in izgorelosti zagovornikov.

Če bodo prizadevanja CAAN uspešna, bomo močno pripomogli k spremembi načina, na katerega družba razmišlja in govori o vprašanju prehranjevanja z živalmi, in povzročili velik premik v zavesti javnosti.

Upam, da si boste vzeli nekaj trenutkov za ogled naše spletne strani, ki vključuje vire za izobraževanje javnosti o karnizmu, materiale za pomoč aktivistom pri širjenju informacij o karnizmu, informacije o moji mednarodni govorniški turneji za ozaveščanje o karnizmu in najnovejše informacije o globalnem širjenju zavesti o karnizmu.

Prosim, pomagajte nam razširiti informacije o CAAN. Objavite novico o CAAN na svojih družbenih medijih, vključite to obvestilo v novice svojih organizacij, pišite o CAAN na svojih blogih in čim bolj razširite te informacije.

Če ste medijski strokovnjak, lahko še posebej pomagate. Prosim, vzemite si čas za ogled naše strani za medije, ki ponuja medijsko uporabni material, in mi sporočite, če bi se radi dogovorili za intervju o CAAN.

Hvala za vse, kar delate, da bi pripomogli k oblikovanju bolj humane in pravične družbe za vsa bitja.

V miru in solidarnosti,

Melanie Joy

Prevod: Veganska iniciativa.

Bill Gates: Prihodnost mesa je veganstvo

Z veseljem bi objavili potrjeno novico, da je Bill Gates postal vegan, a je tokratni prispevek mišljen predvsem kot opozorilo, da tudi veganstvo in razne bio-, eko- in zelene znamke lahko hitro postanejo še ena tržna niša kapitalizma, ki stalno išče nove načine, da poveča krog potrošnikov. To je seveda v popolnem nasprotju s filozofijo veganstva, katere cilj je osvoboditev vseh živih bitij.

Sporočilo prispevka, ki sledi v nadaljevanju, je namreč popolnoma drugačno, če mu dodamo informacijo, da je fundacija zakoncev Gates lastnica deleža v podjetju Monsanto, ki se trudi prevzeti popoln nadzor nad svetovno proizvodnjo hrane.

Z bloga zatočišča Pasado's Safe Haven:

Inovacije, odpravljanje težav in vpogled v prihodnost Billu Gatesu niso tuje. In ta podjetnik, ki je postal človekoljub, vidi prihodnost, ki je ne zaznamuje poraba živalskih proizvodov, temveč postopen obrat k življenjskemu slogu, ki temelji na rastlinah.

Gates je soustanovitelj Microsofta, zdaj pa je skupaj s svojo ženo Melindo in očetom Billom Gatesom starejšim sopredsedujoči v Bill and Melinda Gates Foundation. Ta organizacija vzpodbuja zdrave izbire in pozitivne spremembe po vsem planetu. Spletna stran fundacije trdi, da “delajo, da bi ljudem pomagali živeti zdravo in produktivno.” In zdi se, da je veganstvo sestavni del tega poslanstva.

29. januarja 2010 je Gates na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu v Švici podprl življenjski slog, ki temelji na rastlinah. V drugem posnetku, ki je bil objavljen na YouTube, Gates razpravlja o prihodnosti porabe mesa in poudari, da so rastlinske alternative bolj učinkovite in zdrave za planet.

Gates, ki je s podjetniško žilico na zemljevid postavil Microsoft, proučuje vprašanje dobave in povpraševanja v našem prehranskem sistemu z isto poslovno naravnano perspektivo, ki je Microsoftu pomagala, da je dosegel globalni uspeh. Gates pravi: “Torej vsa ta podjetja, ki uporabljajo živalske proizvode - mleko, jajca, kokoši, meso krav - zanje nenazadnje uporabijo pretežno rastlinske surovine, ki so hkrati cenejše in verjetno bolj zdrave, ki vključujejo manj krutosti in manj izpustov toplogrednih plinov. To je fenomenalno. To je navdušujoče iz kateregakoli izmed petih ali šetih različnih razlogov … Mislim, da je to zelo pomembno.”

Gates razpravlja tudi o negotovosti ljudi glede prehoda na rastlinsko prehrano. “To je ena tistih stvari, ki bodo osupnile pesimiste, katerim povečana intenzivnost porabe živalskih proizvodov predstavlja večji dobiček,” pove v videu. “Dejstvo je, da jim bo inovativnost dala enako, brez vseh negativnih dejstev, za nižjo ceno.”

Svoj govor zaključi z izjavo, da bosta znanost in inovativnost kmalu postali del večinskega dialoga. Bill and Melinda Gates Foundation si prizadevata za pozitivne, zdrave spremembe za ljudi po vsem svetu, kmetijske spremembe in inovacije pa so del tega poslanstva. Sredstva, ki jih je fundacija vložila v kmetijske projekte, segajo od trajnostnega upravljanja s kmetijskimi površinami do boljše izobrazbe za kmete, z značilnim poudarkom na pomoči revnim družinam, da se same prehranijo.

Poleg Gatesa in organizacij kot so Physicians Committee For Responsible Medicine (PCRM), koristnost rastlinske prehrane podpirajo tudi okoljske študije. Henning Steinfeld, vodja FAO enote Livestock Information and Policy in eden izmed avtorjev poročila “Livestock’s Long Shadow” izpostavlja, da je “živinoreja eden izmed najbolj škodljivih dejavnikov pri najtežjih okoljskih problemih v našem času.”

Poročilo med drugim poudarja, da proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov ustvarja več toplogrednih plinov kot transport, zaseda 33% obdelovalnih površin na svetu in 30% vsega kopnega ter je gonilo krčenja gozdov za pridobivanje novih pašnih površin, še posebej v latinski Ameriki, kjer je 70% amazonskega pragozda že spremenjenega v pašnike. Meso in mlečni izdelki tudi onesnažujejo vodo in so škodljivi za biotsko raznovrstnost, saj je stanje 15 od 24 pomembnih ekosistemov že ocenjeno kot “propadajoče,” kriva pa je živinoreja.

Gidon Eshel in Pamela Martin, profesorja z Univerze v Chicagu, trdita, da je rastlinska prehrana tudi očitno boljša za okolje, saj je zanjo potrebnih manj fosilnih goriv. Eshel in Martin sta tudi odkrila, da rastlinska prehrana zmanjšuje izpust toplogrednih plinov, ki je po osebi enakovreden izpustom 1,5 tone ogljikovega dioksida na leto - kar je enako razliki med terenskim in manjšim družinskim avtomobilom.

Mesna prehrana zahteva 10-20 krat več zemlje kot rastlinska, za krmo živali, ki se redijo za človeško porabo, pa se trenutno porabi polovica vseh žitaric in soje na svetu. Mesna prehrana in živinoreja tudi uničujeta kmetijsko zemljo. Goloseki za pašnike uničujejo zgornjo plast zemlje. Brez koreniskih sistemov, ki zadržujejo zemljo, zgornjo plast zemlje odnašajo in uničujejo vremenski vplivi. Namakanje porabi več kot 80% vse vode, ki je na razpolago za človeško uporabo, zaradi česar prihaja do vsesplošnega pomanjkanja vode.

Zatočišče Pasado's je zadovoljno, da Bill Gates predvideva prihodnost, ki je bolj zdrava, prijazna in boljša za okolje. Zagovarjanje koristi rastlinske prehrane se dobro ujema z željo fundacije Bill and Melinda Gates, da “bi ljudem pomagali živeti zdravo in produktivno življenje.” Skupaj lahko veliko naredimo za bolj zdrav planet, vse pa se začne v naših kuhinjah, vrtovih in soseskah.

Prevod: Veganska iniciativa.