Novo poročilo OZN opozarja Evropejce: prepolovite količino mesa in mlečnih izdelkov

Če bi Evropejci pojedli pol manj mesa in mlečnih izdelkov, bi izpuste toplogrednih plinov iz živinorejske industrije v Evropi zmanjšali do 40%

Pred nekaj dnevi je Organizacija združenih narodov predstavila povzetek poročila z naslovom Dušik na mizi, ki bo izšlo prihodnji mesec. Nadgrajuje poročilo iste skupine raziskovalcev iz leta 2011, ki je ugotovilo, da letni strošek onesnaženja z dušikom znaša do 340 milijard evrov.

V letošnjem poročilu so znanstveniki preučili vpliv, ki bi ga sprememba prehranjevalnih navad potrošnikov imela na izpust dušika v živinorejski industriji. Ugotavljajo, da bi 50% zmanjšanje porabe mesa in mlečnih izdelkov izpuste dušika zmanjšalo za 40%, izpuste ostalih toplogrednih plinov pa za 25-40%, odvisno od tega, kaj bi se zgodilo z zemljišči, ki bi se ob tem sprostila. Količina uvožene soje, ki gre v veliki večini za živalsko krmo, bi se zmanjšala za 75%. Občutno zmanjšanje mesne in mlečne industrije bi tudi sprostilo obdelovalno zemljo za pridelavo žita ali biogoriv, so povedali pri združenih narodih.

Pripravljalci poročila so ugotovili, da je količina dušika, ki se sprosti v okolje - v zrak in vodo - za eno enoto beljakovin v kravjem mesu 25 krat višja kot za eno enoto beljakovin v žitu. Dušikov oksid je eden najbolj škodljivih toplogrednih plinov, mnogo bolj kot ogljikov dioksid. Izpusti dušika v živinoreji imajo za okolje še dodatne negativne posledice. V kombinaciji z avtomobilskimi izpusti tvorijo drobne delce, ki so škodljivi za človeško zdravje. Kadar dušik s farm (v gnojevki) odteka v vodotke, povzroča cvetenje alg.

Znanstveniki iz Ekonomske komisije združenih narodov za Evropo (UNECE) ugotavljajo tudi, da prepolovitev zaužitega mesa in mlečnih izdelkov ni pomembna zgolj za zmanjšanje onesnaževanja vode in zraka, temveč bi Evropejci na ta način zaužili tudi 40% manj nasičenih maščob.

Soavtor poročila prof. Mark Sutton, okoljski fizik iz britanskega centra za ekologijo in hidrologijo, kot največjo oviro pri uresničitvi tolikšnega zmanjšanja porabe mesa vidi močne mesne in mlečne industrijske lobije. Vendar smo za zmanjšanje onesnaževanja prav tako kot živinorejci odgovorni tudi potrošniki.

Henk Westhoek, glavni avtor poročila in programski vodja v nizozemski agenciji za okolje, je izpostavil, da bi Evropska unija lahko postala velik izvoznik prehrambenih izdelkov (ki niso živalskega izvora) namesto velik uvoznik krme, na primer soje. Uspešno zmanjšanje porabe mesa in mlečnih izdelkov v Evropi pa bi imelo velik kulturni vpliv drugod po svetu, kje poraba mesa v zadnjih letih hitro narašča: povprečna poraba mesa na Kitajskem se hitro približuje ameriškemu in evropskemu povprečju.

Soavtorica poročila dr. Alessandra Di Marco z italijanske nacionalne agencije za nove tehnologije, energijo in trajnostni ekonomski razvoj je poudarila, da je za našo prihodnost in prihodnost našega okolja zelo pomembna vzgoja otrok. Ključno je, da se otroci zavedajo posledic, ki jih ima izbira določenih vrst hrane.

Danes je opustiti izdelke živalskega izvora iz naše prehrane lažje kot kadar koli prej. V trgovini namesto po mleku krav in kosih trupel mrtvih živali enostavno posežemo po kateri izmed številnih vrst rastlinskega mleka, ki so na voljo, izbiramo pa lahko tudi med celo paleto različnih vrst tofuja, sejtana, raznih izdelkov na osnovi žita in soje ter celo okusnih jogurtov in sladoledov brez sestavin živalskega izvora. Nakup tovrstnih izdelkov pa seveda sploh ni nujen - ko svoj krožnik prenehamo obteževati z mesom, mlekom in jajci, lahko na jedilno mizo privabimo mavrico pisanih jedi, vabljivih okusov in raznovrstnih tekstur, ob katerih našim brbončicam nikoli ne bo dolgčas. Za ideje in nasvete vas vabimo na naš kuharski blog Kuharija Veganske iniciative, kjer smo zbrali že skoraj 300 receptov - najsi smo jih izumili ali priredili, vse smo pripravili in preizkusili sami.

Nenazadnje pa ne pozabimo, da nam bodo za spremembo naših prehranjevalnih navad najbolj hvaležne živali.


Besedilo: Veganska iniciativa

Viri:

• The Guardian: Halving meat and dairy consumption could slash farming emissions
• Science 2.0: The War On Food: New Government Report Wants Meat And Dairy In Europe Halved
• You Tracker: Eating less meat will slash nitrogen pollution, scientists claim

  

Vira fotografij: 

• picstopin.com 
• grist.org

Nova knjiga: Circles of Compassion

Kako so povezani sočutje do živali, socialna pravičnost in harmonija med ljudmi?

Kako rutinsko izkoriščanje živali za hrano in druge izdelke prispeva k nepravičnosti in nasilju, ki ju doživljajo ne le živali, temveč tudi mi sami in drugi ljudje?

"Zdi se, da pogosto ne prepoznamo povezave med različnimi oblikami nasilja in zatiranja. Če to povezavo lahko vidimo in razumemo, bo naš skupni trud za pozitivne spremembe uspešnejši,"

pravi Will Tuttle, avtor knjige Hrana za mir in urednik nove knjige Circles of Compassion: Connecting Issues of Justice, zbirke esejev, ki so jih zapisali vodilni avtorji in aktivisti sodobnega časa, ki se trudijo za odpravo različnih vrst nasilja.

To je prelomna knjiga, ki lahko poveže različna gibanja in pomaga pri izbirah, ki vodijo v miroljuben in pravičen svet za vse. Eseji osvetljujejo vezi med nepravičnostjo do živali in različnimi oblikami družbene in ekološke nepravičnosti ter  začrtajo pot do svetovnega miru, sočutja in svobode. Vsebino za knjigo je do zdaj prispevalo 28 avtorjev. Med njimi so Ruby Roth, Melanie Joy, Colleen Patrick-Goudreau, Will Tuttle in drugi, tudi pri nas že dobro znani pisci. Seznam avtorjev pa še ni zaključen, saj knjiga še nastaja.

Urednik knjige je v sodelovanju z ameriško založbo Vegan Publishers na platformi za množično financiranje Indiegogo 21. aprila 2014, na svetovni dan Zemlje, začel projekt zbiranja sredstev za izdajo knjige. Potrebujejo 18.000 ameriških dolarjev, ki jih želijo zbrati do 25. maja letos. Že za 10 dolarjev lahko kupite elektronsko knjigo, za 25 dolarjev tiskano knjigo, obstajajo pa še drugi paketi, z nakupom katerih lahko prispevate k izidu knjige.

Vabimo tudi k ogledu nagovora, ki ga je urednik Will Tuttle pripravil v ta namen.

STOP VIVISECTION: 1 milijon veljavnih podpisov

1 milijon veljavnih podpisov? Imamo jih!
Oblasti držav članic Evropske unije  so potrdile, da smo zbrali več kot 1 milijon veljavnih podpisov v podporo evropski državljanski pobudi STOP VIVISECTION.
 

To pomeni, da STOP VIVISECTION lahko nadaljuje institucionalni proces ter da bo prva državljanska pobuda, ki jo bosta obravnavala in analizirala novo izvoljena Evropski parlament in Evropska komisija.
 

Septembra 2014 bo v Evropskem parlamentu v Bruslju obravnava, na kateri bosta sodelovala naša predstavnika André Ménache in Gianni Tamino. Oktobra 2014 bomo prejeli uradni odgovor, v katerem bo Evropska komisija sporočila, na kakšen način bodo zadostili našim zahtevam.

Potrebujemo vas: Evropske volitve, “Glas za STOP VIVISECTION”
STOP VIVISECTION je največja civilna iniciativa proti poskusom na živalih doslej: 1,35 milijona evropskih državljanov je formalno izrazilo svojo voljo za ukinitev poskusov na živalih. Brez financiranja in lobijev, zgolj z delom prostovoljcev in nevladnih organizacij.
 

Zdaj smo pred naslednjim izzivom: potrebujemo Evropski parlament, ki bo proti poskusom na živalih; njegova sestava je bistvena. Z aktivno uporabo naših državljanskih pravic nam bo to uspelo! 

Pomagajte nam!

Kontaktirajte kandidate za poslance v Evropskem parlamentu v svojih državah in jih povabite, da podprejo državljansko pobudo STOP VIVISECTION: pošljite jim elektronska sporočila, delite pasice na njihovih družabnih omrežjih, postavljajte jim vprašanja na javnih srečanjih. Kandidati se lahko kampanji pridružijo do 17. maja. V zadnjem tednu pred evropskimi volitvami bomo javno promovirali vse kandidate, ki bodo podprli pobudo STOP VIVISECTION, in povabili državljane, naj jih volijo.

STOP VIVISECTION? Čas je že, da ustavimo poskuse na živalih

Ob Svetovnem dnevu živali v laboratorijih, ki ga obeležujemo vsako leto 24. aprila, vas vabimo k branju našega prispevka "Čas zagovornikov poskusov na živalih se izteka" in k ogledu predavanja o tem zakaj so poskusi na živalih z znanstvenega stališča neustrezni.

Prošnja za konec …

Evropsko državljansko pobudo STOP VIVISECTION na evropski ravni koordinira organizacijski odbor, ki je vse dejavnosti do sedaj izvedel z le 25.000 evri, zbranimi s prostovoljnimi prispevki nevladnih organizacij in posameznikov. Za premostitev končnega dela kampanje potrebujemo še približno 8.000 evrov. Vsaka posamezna donacija je bistvenega pomena. Prispevate lahko preko storitve PayPal ali bančnega transferja.

Moby: Zakaj sem vegan

"Zdravo, jaz sem Moby in sem vegan."

(Na kar se, predvidevam, odzovete z: "Zdravo, Moby." Tudi, če se nikoli niste udeležili srečanja v okviru programa dvanajstih korakov, ste kakšnega najbrž videli na televiziji. Skoraj vsaka nadaljevanka vključuje prizor s tovrstnega srečanja. Vsaj zdi se tako.) No, tukaj so moje kvalifikacije oziroma kako sem postal vegan.

Ko sem bil star dva tedna, me je mama fotografirala v otroški kadici v našem kletnem stanovanju na 130. ulici v Harlemu. Na sliki sem jaz (majhen dvotedenski črviček) v kadici, opazujejo pa me:

Naš pes (Jamie).
Naša mačka (Charlotte).
Naši podgani iz laboratorija (neimenovani).

Na sliki gledam to četvorico živali, one si pa čez rob kadi ogledujejo mene. Videti sem precej zadovoljen in tudi one so videti precej zadovoljne. In prepričan sem, da se je v tistem trenutku v nevrone v mojem limbičnem sistemu vtisnila matrica, da so živali prijazne in izjemne. Ko sem odraščal, je z nama z mamo živela cela vrsta živalskih ljubljenčkov. V obdobju kakšnih 15-ih let je ta menažerija vključevala štiri pse, 12 mačk, okoli 1000 mladih miši, iguano, tri skakače, hrčka in majhno kačo.

Naše živali sem imel zelo rad. Ko je katera izmed njih umrla, se mi je zlomilo srce. Neutolažljivo sem jokal ob žalostni in trpko nepravični smrti psa, mačke, miši ali plazilca, ki je umrl (in ob toliko živalih je bilo veliko umiranja in jokanja). Ne želim izbirati, katere živali so mi bile najljubše, a najbolj mi je bil pri srcu Tucker, maček, ki sem ga našel na smetišču. Ko sem imel 10 let, sem šel mimo mestnega odlagališča in slišal mijavkanje, ki je prihajalo iz škatle. Odprl sem jo in v njej našel tri mrtve in enega komaj še živega mačjega mladiča (tako majhen je bil, da je imel še zaprte oči).

Pobral sem mladiča, ki se je še komaj oklepal življenja, in pohitel domov. Z mamo sva skočila v avto (ne dobesedno; bolj sedla sva kot skočila) in mačka odpeljala k veterinarju. Le-ta je bil sočuten, a nič kaj vzpodbuden. "Tako mlade mucke le redko preživijo brez mame," je rekel, "zato je bolje, če se nanj ne navežeš preveč." Tuckerja sva odpeljala domov (v avtu sem mu dal ime), pripravljena na to, da bo kmalu umrl. Na najino presenečenje ga je naš jazbečar George nemudoma posvojil. George je postal Tuckerjeva nadomestna mama, ga umival in grel, in Tucker je živel dolgih 18 let.

Nekega dne, ko je bil Tucker star 9 let, jaz pa 19, sem z njim sedel na soncu na stopnicah pred našo hišo v predmestju v Connecticutu, kjer smo takrat živeli. Bil je popoln trenutek; maček in deček na soncu, idilično in toplo je bilo in rekel sem: popolno. In ko sem sedel tam, sem doživel razodetje. Veliko mojih razodetij je precej očitnih, in morda se vam bo tudi to zdelo táko.

Kakor koli že, tu je razodetje: Sedeč na stopnicah sem razmišljal: "Rad imam tega mačka. Vse bi naredil, da bi bil varen in srečen in da se mu nikoli ne bi zgodilo nič hudega. Ima štiri tačke in dvoje oči in neverjetne možgane in izjemno bogato čustveno življenje. Nikoli, tudi v trilijonu let, ne bi niti pomislil na to, da bi mu storil kaj zlega. Zakaj torej jem druge živali, ki imajo štiri tace (ali pa dve), dvoje oči, neverjetne možgane in bogata čustvena življenja?" In tedaj, sedeč na stopnicah pred hišo v Connecticutu z mačkom Tuckerjem, sem postal vegetarijanec.

To je bilo leta 1985, pred 29 leti.

Razlog, da sem postal vegetarijanec, je bil preprost: rad sem imel živali (in še jih imam) in ne želim sodelovati pri ničemer, kar povzroča njihovo trpljenje. Sprva sem zaradi tega prenehal jesti krave in kokoši. Zatem ribe (če kadar koli opazujete ribe, hitro ugotovite, da občutijo bolečino in so veliko bolj zadovoljne, če jih ne lovimo s trnkom, harpuno ali mrežo). Potem sem pomislil: "Nočem prispevati k trpljenju živali. A krave in kokoši trpijo na farmah za mleko in jajca, zakaj torej še zmeraj jem jajca in pijem mleko?" Tako sem leta 1987 opustil vse izdelke živalskega izvora in postal vegan. Preprosto zato, da di lahko jedel in živel v skladu s svojimi prepričanji, da imajo živali svoja lastna življenja, da so do njih upravičena in da ne želim prispevati k njihovemu trpljenju.

To je bilo pred 27 leti. Ker sem dober matematik, lahko torej z gotovostjo trdim, da sem vegan že 27 let. Sčasoma je pravilnost moje odločitve za veganstvo potrdilo tudi to, kar sem se naučil o zdravju ter podnebnih spremembah in okolju. Izvedel sem, da je prehranjevanje z mesom, mlečnimi izdelki in jajci v zelo veliki meri odgovorno za razvoj sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter raka pri ljudeh. Izvedel sem, da je komercialna reja živali odgovorna za 18-odstotni delež podnebnih sprememb (več kot vsi avtomobili, avtobusi, tovornjaki, ladje in letala skupaj). Izvedel sem, da je za pridelavo 1 kg soje potrebnih 400 litrov vode, za pridelavo 1 kg kravjega mesa pa 3700 litrov. Izvedel sem, da je pridelava krme za rejne živali glavni razlog za krčenje tropskih gozdov. In izvedel sem, da je večina zoonotskih bolezni (SARS, bolezen norih krav, ptičja gripa itd.) rezultat živinoreje. Kot zanimivost naj povem še, da sem izvedel, da je uživanje izdelkov živalskega izvora lahko glavni razlog za impotenco (kot da bi potreboval še dodaten razlog za veganstvo).

Bolj, kot sem se torej izobraževal o zdravju in okolju, bolj predan sem postal veganstvu. Sedaj mi je nerodno priznati, a šel sem tudi skozi neizogibno vegansko obdobje, ko sem bil nevzdržen vegan in sem vsakič, ko so moji prijatelji jedli meso, kričal nanje. A sčasoma sem spoznal, da če kričim na prijatelje, ti zavoljo tega ne jedo manj mesa, temveč zanje postanem zgolj nadloga, ki je ne želijo povabiti na svoje zabave. Morda sem sebičen, a rad sem povabljen na zabave svojih prijateljev.

Naposled sem ugotovil, da kričanje ni najboljši način, kako pripraviti ljudi do tega, da poslušajo, kar imaš povedati. Ko sem se jezil nanje, so se pričeli braniti in niso hoteli slišati, kar sem jim želel sporočiti. Spoznal sem, da kadar se z ljudmi umirjeno pogovarjam ter jih seznanim z informacijami in dejstvi, lahko dosežem, da me poslušajo in celo razmišljajo o razlogih, zakaj sem vegan.

Naj bom jasen: Ne pravim, da morate postati vegani samo zato, ker sem vegan tudi jaz. Če nočem izvajati nobene prisile nad živalmi, bi bilo ironično, da bi želel v kaj prisiliti ljudi.

Informirajte se, kolikor je le mogoče, ter živite in jejte, kot se vam zdi najbolj prav. Vendar imate, empirično in epidemiološko, vi (in pravzaprav mi vsi) boljše možnosti za dolgo, srečno in zdravo življenje, če se izogibate mesu krav in kokoši in pujsov ter mleku in jajcem. Močno priporočam, da se izogibate vsaj živalskim izdelkom z velikih farm, saj velike farme grozljivo ravnajo z živalmi, meso in mleko s teh farm pa so polni antibiotikov, sintetičnih hormonov, smrtonosnih bakterij itd.

OK, lahko bi povedal še več, in z veseljem bi to naredil, a zdi se mi, da sem navedel že vse razloge zakaj sem postal in ostal vegan. Nazadnje bi vam - če odmislimo zdravstvene probleme, podnebne spremembe, zoonotske bolezni, odpornosti na antibiotike in impotenco - rad zastavil to enostavno vprašanje: Bi lahko pogledali teličku v oči in mu rekli: "Moj apetit je pomembnejši od tvojega trpljenja?"

Ta prispevek je v angleškem originalu (Opinion: Why I'm Vegan by Moby) bil objavljen 18. marca 2014 v reviji Rolling Stone.

Prevod: Veganska iniciativa