Bill Gates: Prihodnost mesa je veganstvo

Z veseljem bi objavili potrjeno novico, da je Bill Gates postal vegan, a je tokratni prispevek mišljen predvsem kot opozorilo, da tudi veganstvo in razne bio-, eko- in zelene znamke lahko hitro postanejo še ena tržna niša kapitalizma, ki stalno išče nove načine, da poveča krog potrošnikov. To je seveda v popolnem nasprotju s filozofijo veganstva, katere cilj je osvoboditev vseh živih bitij.

Sporočilo prispevka, ki sledi v nadaljevanju, je namreč popolnoma drugačno, če mu dodamo informacijo, da je fundacija zakoncev Gates lastnica deleža v podjetju Monsanto, ki se trudi prevzeti popoln nadzor nad svetovno proizvodnjo hrane.

Z bloga zatočišča Pasado's Safe Haven:

Inovacije, odpravljanje težav in vpogled v prihodnost Billu Gatesu niso tuje. In ta podjetnik, ki je postal človekoljub, vidi prihodnost, ki je ne zaznamuje poraba živalskih proizvodov, temveč postopen obrat k življenjskemu slogu, ki temelji na rastlinah.

Gates je soustanovitelj Microsofta, zdaj pa je skupaj s svojo ženo Melindo in očetom Billom Gatesom starejšim sopredsedujoči v Bill and Melinda Gates Foundation. Ta organizacija vzpodbuja zdrave izbire in pozitivne spremembe po vsem planetu. Spletna stran fundacije trdi, da “delajo, da bi ljudem pomagali živeti zdravo in produktivno.” In zdi se, da je veganstvo sestavni del tega poslanstva.

29. januarja 2010 je Gates na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu v Švici podprl življenjski slog, ki temelji na rastlinah. V drugem posnetku, ki je bil objavljen na YouTube, Gates razpravlja o prihodnosti porabe mesa in poudari, da so rastlinske alternative bolj učinkovite in zdrave za planet.

Gates, ki je s podjetniško žilico na zemljevid postavil Microsoft, proučuje vprašanje dobave in povpraševanja v našem prehranskem sistemu z isto poslovno naravnano perspektivo, ki je Microsoftu pomagala, da je dosegel globalni uspeh. Gates pravi: “Torej vsa ta podjetja, ki uporabljajo živalske proizvode - mleko, jajca, kokoši, meso krav - zanje nenazadnje uporabijo pretežno rastlinske surovine, ki so hkrati cenejše in verjetno bolj zdrave, ki vključujejo manj krutosti in manj izpustov toplogrednih plinov. To je fenomenalno. To je navdušujoče iz kateregakoli izmed petih ali šetih različnih razlogov … Mislim, da je to zelo pomembno.”

Gates razpravlja tudi o negotovosti ljudi glede prehoda na rastlinsko prehrano. “To je ena tistih stvari, ki bodo osupnile pesimiste, katerim povečana intenzivnost porabe živalskih proizvodov predstavlja večji dobiček,” pove v videu. “Dejstvo je, da jim bo inovativnost dala enako, brez vseh negativnih dejstev, za nižjo ceno.”

Svoj govor zaključi z izjavo, da bosta znanost in inovativnost kmalu postali del večinskega dialoga. Bill and Melinda Gates Foundation si prizadevata za pozitivne, zdrave spremembe za ljudi po vsem svetu, kmetijske spremembe in inovacije pa so del tega poslanstva. Sredstva, ki jih je fundacija vložila v kmetijske projekte, segajo od trajnostnega upravljanja s kmetijskimi površinami do boljše izobrazbe za kmete, z značilnim poudarkom na pomoči revnim družinam, da se same prehranijo.

Poleg Gatesa in organizacij kot so Physicians Committee For Responsible Medicine (PCRM), koristnost rastlinske prehrane podpirajo tudi okoljske študije. Henning Steinfeld, vodja FAO enote Livestock Information and Policy in eden izmed avtorjev poročila “Livestock’s Long Shadow” izpostavlja, da je “živinoreja eden izmed najbolj škodljivih dejavnikov pri najtežjih okoljskih problemih v našem času.”

Poročilo med drugim poudarja, da proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov ustvarja več toplogrednih plinov kot transport, zaseda 33% obdelovalnih površin na svetu in 30% vsega kopnega ter je gonilo krčenja gozdov za pridobivanje novih pašnih površin, še posebej v latinski Ameriki, kjer je 70% amazonskega pragozda že spremenjenega v pašnike. Meso in mlečni izdelki tudi onesnažujejo vodo in so škodljivi za biotsko raznovrstnost, saj je stanje 15 od 24 pomembnih ekosistemov že ocenjeno kot “propadajoče,” kriva pa je živinoreja.

Gidon Eshel in Pamela Martin, profesorja z Univerze v Chicagu, trdita, da je rastlinska prehrana tudi očitno boljša za okolje, saj je zanjo potrebnih manj fosilnih goriv. Eshel in Martin sta tudi odkrila, da rastlinska prehrana zmanjšuje izpust toplogrednih plinov, ki je po osebi enakovreden izpustom 1,5 tone ogljikovega dioksida na leto - kar je enako razliki med terenskim in manjšim družinskim avtomobilom.

Mesna prehrana zahteva 10-20 krat več zemlje kot rastlinska, za krmo živali, ki se redijo za človeško porabo, pa se trenutno porabi polovica vseh žitaric in soje na svetu. Mesna prehrana in živinoreja tudi uničujeta kmetijsko zemljo. Goloseki za pašnike uničujejo zgornjo plast zemlje. Brez koreniskih sistemov, ki zadržujejo zemljo, zgornjo plast zemlje odnašajo in uničujejo vremenski vplivi. Namakanje porabi več kot 80% vse vode, ki je na razpolago za človeško uporabo, zaradi česar prihaja do vsesplošnega pomanjkanja vode.

Zatočišče Pasado's je zadovoljno, da Bill Gates predvideva prihodnost, ki je bolj zdrava, prijazna in boljša za okolje. Zagovarjanje koristi rastlinske prehrane se dobro ujema z željo fundacije Bill and Melinda Gates, da “bi ljudem pomagali živeti zdravo in produktivno življenje.” Skupaj lahko veliko naredimo za bolj zdrav planet, vse pa se začne v naših kuhinjah, vrtovih in soseskah.

Prevod: Veganska iniciativa.

»Prepričanje, da so slovenski lovci streljali za dobrobit živali, je naravnost smešno!«

Oscar Horta je karizmatični profesor moralne filozofije na španski univerzi Santiago de Compostela. Nadvse cenjen avtor del s področja bioetike, speciesizma in antropocentrizma je Slovenijo obiskal prvič.

"Zgrožen sem," je povzel svoje misli, ko je izvedel, da so slovenski lovci nedavno najprej ubili medvedjega mladiča, kasneje pa še medvedko in drugega mladiča. V okviru organizacije Equanimal je bistveno doprinesel k ukinitvi bikoborb, zato ga še posebej žalosti dejstvo, da so nekateri Slovenci novico o uboju medvedje družine pozdravljali. "Slovenija je med državami, ki živali ne spoštujejo dovolj," je sklenil.

Pred nedavnim je slovensko javnost razburila novica o odstrelu medvedke in dveh njenih mladičev. Kot veste, je bilo v Sloveniji odstreljenih kar precej medvedov. Kako to doživljate kot nekdo iz drugega kulturnega okolja in kot moralni filozof?

Ne dogaja se nič drugačnega kot drugod po svetu, saj je prepričanje, da živali obstajajo zato, da so nam na razpolago, po svetu zelo razširjeno. Gre za prepričanje, da živali obstajajo zato, da jih lahko ljudje izkoriščamo v svoje namene in jih lahko tudi odstranimo, ko jih več ne potrebujemo ali pa so nam odveč. Preprosto povedano, gre za prepričanje, da so živali nek predmet. Z vidika poseganja v okolje to pomeni, da jih enačimo z drevesi, kamenjem in rastlinami. Dejstvo pa je, da so živali čuteča bitja, ki trpijo v enaki meri kot ljudje in zato tako ravnanje nikakor ni dopustno. Živali so sposobne čutiti bolečino in trpljenje v enaki meri kot ljudje. Seveda se potem upravičeno vprašamo, kako je sploh mogoče upravičiti poboj medvedje družine. Z živalmi si dovolimo ravnati na načine, ki jih nikoli ne bi izbrali za ravnanje z ljudmi. Če bi podobno škodo naredila človeška družina, bi brez dvoma izbrali kak drug pristop k reševanju problema. Zato je zavedanje, da živali čutijo veselje, bolečino, zadovoljstvo, žalost in druga čustva tako kot človek, izjemnega pomena.

Kako pa bi komentirali argument, da lovska stroka mora ubiti medvedjega mladiča, da medvedko prestraši in odvrne od zahajanja v naselje in s tem medvedki in njenim preostalim mladičem v bistvu naredi uslugo?

Taka trditev je popolnoma nesmiselna. Vsakdo, ki bo izvedel za takšno zgodbo, bo v sebi vedel, da tak argument nima teže, da je to popoln nesmisel. Tudi človeku, ki ne pozna konkretnega primera, je kristalno jasno, da je medvedka imela svoje mladiče rada in je za njih skrbela. Kako neki lahko nekomu sploh pade na pamet, da trdi, da ji je bila storjena usluga, če pa so ji ubili potomca? Zgrožen sem. To je vendar naravnost neverjetno! Prepričanje, da so ti lovci streljali za dobrobit živali, je naravnost smešno!

Zakaj stroka sploh zavzema stališča, da je treba v naravo posegati za naše in njeno dobro?

Načeloma se mi poseganje ljudi v naravo ne zdi sporno, če je pri tem edino vodilo pomagati živalim. Zdi se mi na primer dobro, da se pomaga poškodovanim živalim, vendar v primeru, o katerem govorimo, definitivno ni šlo za pomoč živalim. Lahko pa bi se pomagalo medvedom s hrano globoko v gozdovih, lahko bi pomagali poškodovanim medvedom, lahko bi pomagali medvedom, ki so se ujeli v kakšno past, lahko jim nastavljamo cepiva, … Če bi medvedi imeli dovolj hrane globoko v gozdu, ne bi zahajali v naselja. S takimi dejanji v resnici pomagamo medvedom, ne pa z odstrelom. Dejstvo je, da se v naravi dogaja veliko trpljenja, ki ga lahko vsaj omilimo z nesebično pomočjo, nikakor pa ne z umorom mladičev.

Glavni argument za odstrel medvedov je bilo ogrožanje ljudi. Zakaj ima v prevladujočem vrednostnem sistemu dobrobit ljudi absolutno prednost?

Kadar umre človek, se smatra, da mu je bila odvzeta možnost občutiti vse potencialne pozitivne trenutke, ki bi ga še čakali. Zato je dilema o večvrednosti življenja na videz preprosta. Ko pa se zavemo, da se z ubojem živali tudi njej odreče možnost doživljanja lepote življenja, postane ta dilema dosti bolj kompleksna. Enaki razlogi, ki odvračajo od uboja ljudi, veljajo tudi za uboj živali. Zato ontološko ni logično, da bi se človeško življenje ščitilo z ubojem živali.

Obstaja tudi mnenje, da je treba zaščititi živali na kmetijah. Medvedi, o katerih sva govorila, so domnevno ogrožali zajce in kokoši na neki osamljeni kmetiji. Kako je s tem?

Kristalno jasno je, da večje število kokoši v kokošnjaku na kmetiji tam živi zato, da se jih bo kasneje zaklalo in bodisi konzumiralo bodisi prodalo. Tako da je argument ta, da kmetije niso namenjene dobrobiti živali, ker v bistvu skrbijo za dobrobit človeka. Predvsem gre za ekonomski interes človeka in ne dobrobit kokoši in zajcev. Tukaj se potem spet znajdemo pred dilemo, ki sem jo opisal ravno prej.

Kaj pa argument, da je število medvedov treba uravnavati, ker rjavi medved v Sloveniji skorajda nima naravnih sovražnikov in zato narava ne skrbi za njihovo število?
 
Če res ni nobene druge alternative, torej če bi zaradi povečanega števila medvedov bila lakota med njimi ali pa bi trpele druge živalske vrste, bi lahko še vedno posegli v naravo tako, da bi poskrbeli za dobrobit živali brez odstrela. Možnost bi bilo zaviranje razmnoževanja z metodami kontracepcije, kot sta kastracija in sterilizacija. V bistvu je podobno kot z ljubljenci, kot so psi in mačke. Definitivno poboj ni rešitev. Pomislite, kako zgroženi smo bili, ko se je v Bakuju dogajal načrten pomor psov. Medvedi so enakovredna čuteča bitja in poboj medvedov je enakovredno problematičen.

Zelo je postal priljubljen evfemizem "uravnati število", ki se še posebej uporablja pri vranah in divjadi. Kako bi komentirali obstoj in potrebo po obstoju takih besednih zvez?

Stvar se sliši manj kruto in bolj znanstveno, zato jo lažje sprejmemo. V bistvu pa gre za načrten uboj živali iz takšnih ali drugačnih razlogov, ki ponavadi služijo dobrobiti ljudi in ne živali. Ne smemo iskati načinov, da dajemo vtis, da delamo nekaj znanstvenega in nekaj, kar bo dobro delo živalim, ko pa v resnici to počnemo za naše dobro.

Torej te evfemizme uporabljamo zato, da ne trpi naša samopodoba?

Ja, te besedne zveze uporabljamo zato, da se boljše počutimo in da stališča, ki jih zagovarjamo, ne zvenijo neprijetna in kruta.

Kako bi ocenili družbo, ki čuti potrebo, da izumi take evfemizme?

To je družba, ki je do živali diskriminatorna. V stroki temu pojavu pravimo speciesizem. To je ideologija, ki omogoča, da upravičimo maltretiranje neke vrste, v tem primeru medvedov, in ob tem zagovarjamo superiornost potreb neke druge vrste, torej ljudi. Ti evfemizmi zamaskirajo speciesizem, da se zdi, da širi dobro, v resnici pa speciesizem prinaša trpljenje. Takih pogledov naj se seveda družba osvobodi.

Med zaskrbljeno javnostjo se je tudi pojavilo razmišljanje o tem, da smo Slovenci krvoločni ljudje, ker dovolimo predpise, ki tako ravnanje dovolijo. Se vam glede na slišano o ubijanju medvedjih mladičev zdimo krvoločen narod?

V prvi vrsti nas mora zanimati, ali je to družba, ki spoštuje živali ali ne. Na žalost pa večina narodov, med njimi tudi Slovenija, živali ne spoštuje dovolj.
 

Pogovarjala se je: Aleksandra Bikić

Skrbimo za zdravje – VEGANSTVO

V torek, 20. septembra 2011, je naša sodelavka Špela bila gostja v izobraževalni oddaji Skrbimo za zdravje na Gorenjski TV.

Vabljeni k ogledu: