Pri krznu je zelen samo profit

Julija 2000 je British Petroleum (BP) kot del 200 milijonov dolarjev vredne kampanje za odnose z javnostmi splavil "Beyond Petroleum" z željo, da se predstavi kot okolju prijazno podjetje. Tri leta kasneje se je tobačno podjetje Phillip Morris s spremembo imena v Altria poskusilo otresti svojega vse prej kot altruističnega slovesa. Kljub temu brezsramnemu lažnemu prikazovanju podjetij kot ekoloških in kljub preimenovanjem pa razlitja nafte, klimatske spremembe in rak na pljučih še naprej dokazujejo, da je resnica drugačna.

Zgledujoč se po velikih naftnih in tobačnih podjetjih, je kanadsko krznarsko združenje, the Fur Council of Canada (FCC), leta 2008 pričelo kampanjo "Krzno je zeleno" (Fur is Green), s katero je želelo pozornost preusmeriti stran od pomislekov glede krutosti do živali - zaradi katerih se je povpraševanje po krznu že desetletja vztrajno zmanjševalo - in izkoristiti zeleno potrošništvo.  S prikazovanjem krzna kot "naravnega, trajnostnega in obnovljivega," je kampanja prepričevala Kanadčane, da krzno ni le neškodljivo, temveč celo koristno za okolje. "Želite pomagati naravi? Potem se v službo peljite s kolesom, reciklirajte in kupite krzneni plašč," je Alan Herscovici, podpredsednik FCC, leta 2008 povedal za časnik National Post. 

Tistim, ki poznamo krznarsko industrijo, se je ironičnost te nove kampanje zdela smešna, dokler nismo spoznali, da ji ljudje dejansko nasedajo. Pozitivna medijska poročila o kampanji so se pojavljala po vsej državi, s krznarstvom povezana podjetja, kot na primer Canada Goose, so okoljsko sporočilo pričela vpletati v svoje oglaševalske akcije in rodila se je nova generacija kupcev krzna.

Nihče natančno ne ve, kako veliko vlogo je kampanja "Krzno je zeleno" imela pri oživitvi popularnosti krzna, a nekaj je gotovo: FCC je uspela velika prevara. Uspeli so se prikazati kot "združenje" okoljevarstvenikov in ne kot to, kar dejansko so: lobistična skupina, ki jo financira industrija. FCC svoje poslanstvo opisuje kot "podporo, zaščito in promocijo … interesov [svojih] članov." To, da FCC prikazuje krzno kot okolju prijazno, je tako, kot da bi podjetje Phillip Morris (pardon, Altria) cigarete promoviralo kot zdravju koristne.

Kljub očitnemu konfliktu interesov in absurdnim trditvam, da je ubijanje živali odličen način pomoči naravi, pa kampanja "Krzno je zeleno" ni naletela na prav močno nasprotovanje. Zakaj? Ker glede na to, da kanadski urad za konkurenco ne omejuje ali kakor koli drugače kvalificira uporabe izrazov, kot sta "zeleno" ali "okolju prijazno" - izrazov, za katere celo ameriška zvezna komisija za trgovino in mednarodna organizacija za standardizacijo menita, da so "preohlapni, da bi bili smiselni" -  ni prav veliko, čemur bi lahko nasprotovali. Medtem so agencije za oglaševalske standarde v Angliji, na Danskem, Finskem in Nizozemskem ter v Italiji razsodile, da je oglaševanje krzna kot okolju prijaznega napačno in zavajajoče.

Kljub tem mednarodnim precedensom pa FCC v Kanadi neovirano nadaljuje s kampanjo "Krzno je zeleno", ki je zasnovana na treh zavajajočih trditvah:

Krzno je "naravno"

Vir slike: www.feral.org.au 

FCC trdi, da je krzno "naravno", ker je "biorazgradljivo". Prav tako trdi, da se krzno lahko "podeduje in ga nosita dve ali celo tri generacije," ob tem pa izpusti dejstvo, da je edini način za zagotovitev obstojnosti krzna strojenje, kemični proces, katerega edini namen je preprečiti, da bi se krzno biorazgradilo. Pri strojenju se uporablja cela vrsta strupenih in karcinogenih kemikalij, vključno s formaldehidom in kromom, s katerimi se DNK krzna spremeni do tolikšne mere, da je določitev vrste živali, od katere je prišlo, skoraj nemogoče.

FCC pravi, da je krzno "naravno" tudi zato, ker s pastmi ujete živali prihajajo iz "narave", pri tem pa prikladno pozabi povedati, da 80% krzna v Kanadi prihaja s farm za krzno. Najpogosteje rejene živali so minki, katerih teritorij v naravi obsega do 10 kvadratnih kilometrov, na farmah pa so prisiljeni vse življenje preživeti ujeti v majhnih žičnatih kletkah, katerih talna površina je manjša od dveh listov papirja. Živali na farmah ne morejo tekati, loviti, se skrivati in se normalno socializirati, hranijo jih z odpadki iz klavnic in ribjih farm, pri komaj sedmih mesecih starosti pa jih zadušijo s plinom ali ubijejo z analnim električnim šokom.

Še dobro za FCC, da uporaba izrazov, kot je "naravno", v Kanadi ni omejena.

Krzno je "obnovljivo" 

Če nas je zgodovina našega odnosa do živali kaj naučila, potem vemo, da je obravnavanje živali kot "obnovljivega vira" najhitrejša pot za njihovo uničenje. Ta koncept ni le zastarel, temveč tudi ni v skladu z našim stališčem do živali, s katerimi živimo - vsaka izmed njih je edinstven, nezamenljiv posameznik in divje živali niso nič drugačne. 

Kljub temu, kar FCC želi, da verjamete, lovljene živali niso "presežek", niso šibke ali bolne, temveč jih lovijo zgolj zato, ker pripadajo eni od 10 ali 12 (izmed 140,000 v Kanadi živečih) vrst živali z mehkim, gostim kožuhom. Medtem, ko FCC svoje člane prikazuje kot "dejavne okoljevarstvenike", pa krznarska industrija v resnici pobije toliko živali, kot jih lahko proda. In ker pasti med živalmi ne delajo razlik, se vanje ulovi in v njih umre tudi na milijone "neciljnih" živali, vključno s psi, mačkami in številnimi ogroženimi vrstami. (Očitno so tudi te živali "obnovljive".)

Vir slike: drstevebest.wordpress.com

Trgovina s krznom ima dolgo zgodovino spreminjanja "obnovljivih" vrst v ogrožene in/ali izumrle. Te vrste vključujejo severnoameriškega morskega minka, ki je zaradi nenehnega lova s pastmi izumrl, in novofundlandsko kuno, ki je na robu izumrtja (živi le še med 300 in 600 posameznikov te vrste). Bližje meji imajo kanadski lovci s pastmi zasluge za znižanje ameriške populacije rosomaha na rob izumrtja, razlog za to pa je v veliki meri dejstvo, da je povprečno plačilo za kožuh rosomaha 400 dolarjev.

Foto: Kjartan Trana

Kaže, da FCC živali obravnava kot "obnovljive", dokler obstajata vsaj še dva predstavnika posamezne vrste.

Krzno je "trajnostno"

Glede na vlogo, ki jo ima krznarska industrija pri potiskanju živalskih vrst na (ali čez) rob izumrtja, je izraz "trajnostno" morda še najbolj vprašljiv. A masovno pobijanje divjih živali ni edino, kar je pri krznarski industriji netrajnostno, še posebej, ker 80% kanadskega krzna izhaja z intenzivnih farm, ki so ena najbolj potratnih in onesnaževalskih industrij na planetu.

Kot razkriva pionirsko poročilo o reji minkov iz leta 2011, je krzno s farm v različnih okoljskih kategorijah vključno s porabo zemlje, klimatskimi spremembami, škodovanjem ozonskemu plašču, onesnaževanjem zemlje in vode ter strupenimi odplakami od 2 do 28-krat bolj škodljivo kot tekstil (vključno z bombažem in poliestrom). Poročilo navaja še, da je za vsak kilogram krzna minkov ustvarjenega 110 kg ogljikovega dioksida - toliko, kot ga ustvari vožnja z avtomobilom od Toronta do mesta St. John v New Brunswicku [to je toliko, kot da bi se petkrat peljali iz Lendave v Koper].

Vir slike: http://m.theglobeandmail.com/

Poročilo navaja tudi, da se z vsakim kilogramom krzna ustvari 200 kilogramov fekalij. V Novi Škotski, kjer se nahaja večina farm za krzno v Kanadi, so odplake s farm z minki izredno škodljive za zemljo in podtalnico ter predstavljajo veliko tveganje za ribe, ptice, domače in divje živali, ljudi in okolje. Vladna inšpekcija je leta 2009 ugotovila, da je 37 od 38 farm dovoljevalo odtekanje odplak v gozdove, močvirja, barja ali travnike, medtem ko je ločena analiza kvalitete voda farme z minki identificirala kot "najverjetnejši vir onesnaženja" desetih jezer v provinci.

Vir slike: www.yarmouth.org 

Paula Lishman, oblikovalka krznenih oblačil in predsednica FCC, pa krzno še vedno opisuje kot "neonesnaževalsko".

Krzno NI zeleno

Kot lahko vidimo, so neregulirani in slabo definirani izrazi kot "zeleno", "okolju prijazno", "naravno", "biorazgradljivo", "obnovljivo" in "trajnostno" praktično brez pomena, kadar jih uporabljajo lobistične skupine kot je FCC, čigar namen je polnjenje denarnic v krznarski industriji, četudi ob najhujših oblikah zavajanja. Kljub obupnim in zavajajočim poskusom FCC, da bi kruti in umirajoči industriji dali novo podobo, pa resnica ostaja: pri krznu je zelen samo profit.

Originalni članek je objavljen v kanadski izdaji spletnega časnika Huffington post, 25. februarja 2013. Avtorica je Shannon Kornelsen.

Prevod: Veganska iniciativa.

Bill Gates: Prihodnost mesa je veganstvo

Z veseljem bi objavili potrjeno novico, da je Bill Gates postal vegan, a je tokratni prispevek mišljen predvsem kot opozorilo, da tudi veganstvo in razne bio-, eko- in zelene znamke lahko hitro postanejo še ena tržna niša kapitalizma, ki stalno išče nove načine, da poveča krog potrošnikov. To je seveda v popolnem nasprotju s filozofijo veganstva, katere cilj je osvoboditev vseh živih bitij.

Sporočilo prispevka, ki sledi v nadaljevanju, je namreč popolnoma drugačno, če mu dodamo informacijo, da je fundacija zakoncev Gates lastnica deleža v podjetju Monsanto, ki se trudi prevzeti popoln nadzor nad svetovno proizvodnjo hrane.

Z bloga zatočišča Pasado's Safe Haven:

Inovacije, odpravljanje težav in vpogled v prihodnost Billu Gatesu niso tuje. In ta podjetnik, ki je postal človekoljub, vidi prihodnost, ki je ne zaznamuje poraba živalskih proizvodov, temveč postopen obrat k življenjskemu slogu, ki temelji na rastlinah.

Gates je soustanovitelj Microsofta, zdaj pa je skupaj s svojo ženo Melindo in očetom Billom Gatesom starejšim sopredsedujoči v Bill and Melinda Gates Foundation. Ta organizacija vzpodbuja zdrave izbire in pozitivne spremembe po vsem planetu. Spletna stran fundacije trdi, da “delajo, da bi ljudem pomagali živeti zdravo in produktivno.” In zdi se, da je veganstvo sestavni del tega poslanstva.

29. januarja 2010 je Gates na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu v Švici podprl življenjski slog, ki temelji na rastlinah. V drugem posnetku, ki je bil objavljen na YouTube, Gates razpravlja o prihodnosti porabe mesa in poudari, da so rastlinske alternative bolj učinkovite in zdrave za planet.

Gates, ki je s podjetniško žilico na zemljevid postavil Microsoft, proučuje vprašanje dobave in povpraševanja v našem prehranskem sistemu z isto poslovno naravnano perspektivo, ki je Microsoftu pomagala, da je dosegel globalni uspeh. Gates pravi: “Torej vsa ta podjetja, ki uporabljajo živalske proizvode - mleko, jajca, kokoši, meso krav - zanje nenazadnje uporabijo pretežno rastlinske surovine, ki so hkrati cenejše in verjetno bolj zdrave, ki vključujejo manj krutosti in manj izpustov toplogrednih plinov. To je fenomenalno. To je navdušujoče iz kateregakoli izmed petih ali šetih različnih razlogov … Mislim, da je to zelo pomembno.”

Gates razpravlja tudi o negotovosti ljudi glede prehoda na rastlinsko prehrano. “To je ena tistih stvari, ki bodo osupnile pesimiste, katerim povečana intenzivnost porabe živalskih proizvodov predstavlja večji dobiček,” pove v videu. “Dejstvo je, da jim bo inovativnost dala enako, brez vseh negativnih dejstev, za nižjo ceno.”

Svoj govor zaključi z izjavo, da bosta znanost in inovativnost kmalu postali del večinskega dialoga. Bill and Melinda Gates Foundation si prizadevata za pozitivne, zdrave spremembe za ljudi po vsem svetu, kmetijske spremembe in inovacije pa so del tega poslanstva. Sredstva, ki jih je fundacija vložila v kmetijske projekte, segajo od trajnostnega upravljanja s kmetijskimi površinami do boljše izobrazbe za kmete, z značilnim poudarkom na pomoči revnim družinam, da se same prehranijo.

Poleg Gatesa in organizacij kot so Physicians Committee For Responsible Medicine (PCRM), koristnost rastlinske prehrane podpirajo tudi okoljske študije. Henning Steinfeld, vodja FAO enote Livestock Information and Policy in eden izmed avtorjev poročila “Livestock’s Long Shadow” izpostavlja, da je “živinoreja eden izmed najbolj škodljivih dejavnikov pri najtežjih okoljskih problemih v našem času.”

Poročilo med drugim poudarja, da proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov ustvarja več toplogrednih plinov kot transport, zaseda 33% obdelovalnih površin na svetu in 30% vsega kopnega ter je gonilo krčenja gozdov za pridobivanje novih pašnih površin, še posebej v latinski Ameriki, kjer je 70% amazonskega pragozda že spremenjenega v pašnike. Meso in mlečni izdelki tudi onesnažujejo vodo in so škodljivi za biotsko raznovrstnost, saj je stanje 15 od 24 pomembnih ekosistemov že ocenjeno kot “propadajoče,” kriva pa je živinoreja.

Gidon Eshel in Pamela Martin, profesorja z Univerze v Chicagu, trdita, da je rastlinska prehrana tudi očitno boljša za okolje, saj je zanjo potrebnih manj fosilnih goriv. Eshel in Martin sta tudi odkrila, da rastlinska prehrana zmanjšuje izpust toplogrednih plinov, ki je po osebi enakovreden izpustom 1,5 tone ogljikovega dioksida na leto - kar je enako razliki med terenskim in manjšim družinskim avtomobilom.

Mesna prehrana zahteva 10-20 krat več zemlje kot rastlinska, za krmo živali, ki se redijo za človeško porabo, pa se trenutno porabi polovica vseh žitaric in soje na svetu. Mesna prehrana in živinoreja tudi uničujeta kmetijsko zemljo. Goloseki za pašnike uničujejo zgornjo plast zemlje. Brez koreniskih sistemov, ki zadržujejo zemljo, zgornjo plast zemlje odnašajo in uničujejo vremenski vplivi. Namakanje porabi več kot 80% vse vode, ki je na razpolago za človeško uporabo, zaradi česar prihaja do vsesplošnega pomanjkanja vode.

Zatočišče Pasado's je zadovoljno, da Bill Gates predvideva prihodnost, ki je bolj zdrava, prijazna in boljša za okolje. Zagovarjanje koristi rastlinske prehrane se dobro ujema z željo fundacije Bill and Melinda Gates, da “bi ljudem pomagali živeti zdravo in produktivno življenje.” Skupaj lahko veliko naredimo za bolj zdrav planet, vse pa se začne v naših kuhinjah, vrtovih in soseskah.

Prevod: Veganska iniciativa.

Civilna tožba proti krznarski industriji

Kanadski državljani v dveh okrožjih province Nova Škotska načrtujejo skupinsko civilno tožbo proti krznarski industriji, ki povzroča hudo onesnaženje. 

V odvetniški pisarni Wagners so pripravili prijavni obrazec, s katerim se lahko tožbi pridruži vsakdo, ki meni, da ga je onesnaženje, ki ga je povzročila krznarska industrija v okrožjih Yarmouth in Digby, kakorkoli prizadelo. 

Nedavna študija novoškotskega inštituta za okolje je kot vir kontaminacije 10 jezer na zahodu province identificirala farme z minki. Odplake s farm v jezerih povzročajo cvetenje modrozelenih alg, ki proizvajajo toksine, ki v dovolj visokih koncentracijah škodujejo ljudem in živalim. 

"Okoljske tožbe so zaradi svoje kompleksnosti zelo zahtevne," pravi odvetnik Raymond Wagner, ki je v preteklosti zastopal družine umrlih rudarjev v Westrayu ter prebivalce v bližini odlagališča nevarnih odpadkov v Sydneyu. Ni razkril, koliko pritožb prebivalcev potrebuje za vlogo tožbe, a pravi, da res veliko. Izrazil je globoko zaskrbljenost nad sistemom, v katerem morajo prebivalci od onesnaženja najprej utrpeti škodo in zdravstvene težave, preden lahko tožijo krivca. "Količina denarja, ki ga zasluži tukajšnja krznarska industrija, je ogromna," pove Wagner, "a varovanju okolja je namenjenih komaj kaj sredstev."

Colleen McGill je ena izmed mnogih Kanadčanov, ki nasprotujejo obstoju in širjenju farm minkov. "Mislim, da imajo tamkajšnji prebivalci dovolj," je komentirala onesnaženje rek in jezer v okrožjih Yarmouth in Digby, kjer se nahaja 85% novoškotskih farm z minki. Sedaj letno izvozijo 1,4 milijona kož, za katere prejmejo 120 milijonov dolarjev. Večino prodajo na Kitajsko in v Rusijo.

Dan Mullen, predsednik Združenja rejcev minkov Nove Škotske, je povedal, da je okrožje Annapolis, ki meji na okrožji Yarmouth in Digby, odlično območje za širitev krznarske industrije, saj je tam veliko neobdelane zemlje. Trenutno je v Annapolisu 5 farm z minki. Izdanih je bilo 20 dovoljenj za gradnjo novih ali večanje že obstoječih farm, in vsaj še 40 jih je v postopku.


Vir: The Chronicle Herald
Prevod: Veganska iniciativa

Zakaj je veganom vseeno za ljudi?

"Veganka si? Zakaj sovražiš ljudi?"

To vprašanje me doleti dokaj pogosto, a me vsakič ujame nepripravljeno. Težko razumem, kako sta jeza in razdraženost lahko začetni odziv neke osebe na mojo rastlinsko prehrano in način življenja, ki ne povzroča trpljenja. Nikoli nisem čisto prepričana, kako se odzvati. Iskren odgovor je, da ne sovražim ljudi in da je veganstvo pravzaprav v popolni harmoniji z veliko zelo pomembnimi vprašanji človekovih pravic. Moja življenjska filozofija je koristiti svetu - in ne, kot mnogi verjamejo, koristiti živalim na račun sveta.

Zgodovinsko gledano so se najpomembnejša gibanja za socialno pravičnost zavzemala za tiste brez določenih pravic. Temelj gibanja za pravice žensk je bila pridobitev volilne pravice. Cilj je bil vplivati na vprašanja, pomembna za ženske, in s tem pomembna za vse. Žarišče gibanja za človekove pravice je bilo prizadevanje za enakopravnost črncev in belcev. Cilj pa je bil, da svet prizna, da je potrebno vse ljudi obravnavati enako, ne glede na raso ali barvo. Podobno si gibanje za pravice živali prizadeva dati glas tistim, ki ga nimajo - milijardam živali, ki v mukah živijo in umirajo za našo hrano in zabavo. Vprašanje človekovih pravic in vprašanje pravic živali imata enak osnovni cilj: izboljšanje stanja družbe kot celote.

Veliko ljudi se ne zaveda, da pri gibanju za pravice živali ne gre le za ne-človeške živali, tudi ljudje lahko veliko pridobijo. Živinoreja in z njo povezane panoge so med najbolj nevarnimi na svetu. One Green Planet ugotavlja, da je samo v ZDA služba za varnost in zdravje pri delu poročala o smrti 9003 kmetijskih delavcev zaradi poškodb pri delu med leti 1992 in 2009. Poškodbe lahko vključujejo vse od kroničnih bolečin do bolezni srca in smrti. Mnogo delavcev je brez dokumentov, zaradi česar ne upajo priznati svoje bolezni ali poškodbe in zato niso deležni ustreznega zdravljenja. Kakovost življenja teh delavcev je pogosto zelo klavrna zaradi neverjetne čustvene obremenjenosti, ki jo prinaša delo v klavnici. Human Rights Watch pravi, da pogoji dela na intenzivnih kmetijah "sistematično kršijo človekove pravice."

Poleg neposrednega vpliva na delavce na farmah in v klavnicah je živinoreja neučinkovita tudi z vidika svetovne lakote. Glede na poročilo organizacije Humane Society gre skoraj 80 odstotkov soje in do 50 odstotkov koruze na svetu za krmo živali, ubitih za meso, namesto neposredno za ljudi. Zaradi tega mesna industrija z ljudmi tekmuje za hrano. A ne gre le za hrano: proizvodnja rejnih živali pustoši vire kot sta zemlja in voda. Prehrana, ki temelji na mesu, zahteva do 20 krat več zemlje kot veganska prehrana, prispeva h krčenju gozdov in degradira zemljišča, ki jih uporablja. Proizvodnja mesa tudi trati vodo: skoraj 20.000 litrov vode gre za pridelavo enega kilograma mesa, a le 95 litrov je potrebnih za pridelavo enega kilograma pšenice.

Osupljiva je tudi statistika o vplivu proizvodnje mesa na podnebne spremembe. Po podatkih Združenih narodov živinorejski sektor k emisijam toplogrednih plinov na svetovni ravni globalno prispeva 18 odstotkov.

Tisti, ki ne poznajo veganstva, zlahka spregledajo, da je namen sočutja, povezanega s pomočjo živalim, tudi pomoč ljudem. Lepota izbire rastlinske prehrane je v tem, da z eno samo izbiro lahko pomagate reševati ves svet. Dobesedno.

Za tistega, ki to ve, si ne morem predstavljati, da bi lahko menil, da mi trije brezmesni obroki na dan preprečujejo skrb za človeka. Woody Harrelson, predan vegan, pravi, da ima ob rastlinski prehrani več energije. Zame več energije pomeni več časa za vse - tudi za delovanje v smeri izboljšav za ljudi. Pravzaprav poznam kar nekaj veganov, katerih strast za sočutje zajema vse, kar je živo. Kalifornijka Kath Rogers, ki je že v otroštvu postala vegetarijanka, je soustanoviteljica  Animal Protection and Rescue League, organizacije, ki je imela ključno vlogo pri prepovedi foie gras v Kaliforniji. Še vedno aktivna zagovornica pravic živali je Kath danes tudi programski vodja v California Against Slavery, skupini, katere namen je krepitev zakonodaje proti trgovini z ljudmi. Ne morem si misliti, da bi prav veliko ljudi obtožilo Kath, da je ne skrbi za ljudi: svoje življenje je posvetila pomoči živalim in ljudem in dela toliko dobrega, kot je le mogoče.

Za nekatere biti vegan pomeni le prehranske izbire, vendar pa je veganstvo veliko več kot le prehrana. Biti vegan pomeni sprejeti odločitev za vzpodbujanje pozitivnih sprememb na tem svetu, ki jih obupno potrebuje. Čeprav je potrebnih veliko raznoraznih izboljšav, pa tisti, ki postane vegan, pokaže, da samo zato, ker ne moremo narediti vsega, to še ne pomeni, da bi morali prenehati poskušati. Na srečo rastlinska prehrana in veganski življenjski slog koristita obojim, človeškim in ne-človeškim živalim.

Avtorica prispevka (v angleškem originalu Why Don't Vegans Care About People?) in fotografije je Anjali Sareen. Sledite ji lahko na Twitterju.

Prevod: Veganska iniciativa.

Ali je živinoreja lahko okolju prijazna?

V trgovinah lahko na policah z mesom in mlečnimi izdelki najdemo oznake kot so "humano vzgojeno", "iz talne reje", "iz proste reje", "s pašnika", "ekološko" ali "brez krutosti". Vse te oznake so zasnovane na način, ki potrošniku da občutek, da so izdelki, ki jih kupuje, prijazni do okolja in živali.

O zavajajoči naravi teh oznak bomo več pisali kasneje, tukaj se bomo pa posvetili vprašanju, kakšno vlogo imajo te oznake v problematiki rabe tal in vode ter emisij toplogrednih plinov in zaščite avtohtonih vrst.

 

Ali se zavzemate za

- Ukinitev industrijske živinoreje?
- Zaščito naših gozdov, pragozda in divjine?
- Zaščito domorodnih vrst na kopnem in v morju?
- Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov?
- Zaščito naših rek in potokov pred onesnaženjem?
- Resničen napredek v boju za odpravo lakote v svetu?

Super, če ste na vsa zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno! Ampak tu je še eno vprašanje, in to je morda nekoliko zahtevnejše. Ali menite, da je uživanje mesa krav, krmljenih zgolj s travo, pitje mleka "brez krutosti", uživanje piščancev, puranov in jajc iz talne reje, mesa ekološko gojenih pujsov ter ulovljenih ali gojenih vodnih živali (vpliv prehranjevanja z vodnimi živalmi ni zajet v tem članku) mogoče uskladiti s temi prepričanji?

Ko končate z branjem tega prispevka, vas lahko odgovor preseneti.

Velik delež raziskav, navedenih v tem članku, se nanaša na krave (v industrijski terminologiji pogosto opisane kot "govedina" ali "govedo"). Toda ob milijardah drugih rejnih živali, vključno s pujsi, kokošmi, purani, kozami in ovcami, ki živijo na tem planetu, ni težko videti, da to ni zgolj vprašanje odpovedi "rdečemu mesu".

Poročilo ameriškega instituta za meso (American Meat Institute) iz leta 2010 navaja, da je mesna industrija v letu 2009 ubila in predelala:

• 8,7 milijarde piščancev,

• 246 milijonov puranov,

• 113,6 milijona pujsov,

• 33,3 milijona goved,

• 2,2 milijona ovc in jagnjet.

Ne smemo pozabiti, da se te številke lahko nanašajo zgolj na ameriško mesno industrijo, da svetovno prebivalstvo strmo narašča in da je zahodni način prehranjevanja, ki temelji na živalskih proizvodih, zmeraj bolj pogost tudi v drugih državah.

[Do slovenske statistike za leto 2009 lahko dostopate tukaj. Pri tem ne pozabite, da Slovenija pridela le manjšino tega, kar dejansko potroši. Bodite pozorni tudi na število živali, poginulih pred zakolom.]

Do industrijske živinoreje ni prišlo zato, ker bi se ljudje dobro počutili ob zapiranju živali v prenatrpanih in nezdravih razmerah. Pojavila se je zaradi vse večjega povpraševanja po živalskih proizvodih in zaradi dobička, ki ga ponuja. In odgovor na odpravo krutosti in uničevanja okolja, ki sta neizogibni del te industrije, ni v ekološki, lokalni, pašni, humani, prosti ali talni reji... in tu so razlogi, zakaj.

V tem prispevku se bomo osredotočili le na to, kako te dejavnosti vplivajo na zdravje našega planeta. Za več informacij o etični problematiki "proste" in "talne" reje živali preberite ta prispevek (v slovenskem jeziku).

Raba tal

Združeni narodi poročajo: "Živinoreja ima danes v uporabi 30 odstotkov celotne kopne površine, predvsem so to trajni pašniki, vendar se tudi 33 odstotkov vse svetovne obdelovalne zemlje uporablja za proizvodnjo krme za živino."

Nekateri ljudje med branjem te statistike morda pomislijo: "No, zakaj ne bi prenehali gojiti žita za živalsko krmo in te zemlje raje uporabili kot pašnike? Ali ne bi to rešilo problema?"

Veliko živali kot so prašiči, purani in piščanci, tudi v prosti reji krmijo z žitom. Nekatere živali seveda lahko jedo le travo, a samo v ZDA je za meso rejenih več kot 90.800.000 krav (podatek iz pol-letnega poročila USDA). Vsaka krava za pašo potrebuje nekje med 1 do 14 hektarji travnikov, odvisno od kakovosti paše. Če uporabimo najmanjšo številko, torej 1 hektar pašnikov za vsako kravo, to pomeni, da samo za krave v ZDA potrebujemo približno 90,8 milijonov hektarjev rodovitne zemlje za pašo. To pa je več kot 10% celotne površine ZDA in to je SAMO za krave. V ta račun ni zajet prostor, potreben za pašo več kot 2.200.000 ovc in jagnjet, ali za primeren življenjski prostor kar 113,6 milijonov prašičev, 246 milijonov puranov, 8,7 milijard kokoši. (Ti podatki ustrezajo številu živali, razen krav, ubitih v letu 2009. Če upoštevamo še živali, rejene za mleko, jajca, volno itd.,  je dejansko število rejnih živali je bistveno višje.) Prav tako nismo vračunali prostora, potrebnega za gojenje žita za živali, ki ne morejo jesti zgolj trave.

Potrebno je tudi upoštevati da, razen če se krave pasejo v tropskem območju, jih je v zimskih mesecih še vedno potrebno hraniti z žitom.

Nekateri ljudje trdijo, da je krave in druge s travo krmljene živali, kot ne primer ovce, mogoče rediti na zemlji slabše kvalitete, t.i. "mejnih območjih", ki se jih ne da uporabiti za pridelavo poljščin in kjer ne uspeva gozd.

To je definicija mejnih območij: "Izsušena in v splošnem negostoljubna zemljišča. Zemlja, ki ima ponavadi malo ali nič možnosti za dobiček, in pogosto slabo prst ali druge neželene lastnosti. Pogosto na robu puščave ali drugih opustošenih območij."

Če bi za pašo uporabljali mejna območja, bi zaradi nizke kakovosti in količine paše vsaka krava potrebovala 14 hektarjev zemlje. Če to pomnožimo z 90,8 milijona krav, potrebujemo 4,9 milijona kvadratnih milj mejnih območij, površina ZDA pa znaša zgolj 3,79 milijona kvadratnih milj.

Tudi če bi lahko našli dovolj prostora za pašo vseh teh živali, kaj bi se pa zgodilo z avtohtonimi vrstami, ki so v tem prostoru že prisotne? Bi preprosto mirno sobivale?

Uničenje avtohtonih vrst

Skrb za živali, poseljenih na prostranem območju, seveda zahteva več sredstev. Med drugim to vključuje zbiranje, prevoz in "zaščito živali pred plenilci". "Zaščita živali pred plenilci" v resnici pomeni dati prednost življenju ene živali pred drugo. Ograde, ki jih postavijo živinorejci, ovirajo prosto živeče živali pri gibanju, iskanju hrane in vode.

Trenutno le tri odstotke za meso rejenih krav v ZDA krmijo s travo, pa se za njihovo "zaščito" ubija in preseljuje na tisoče divjih živali. Leta 1931 so (v ZDA) ustanovili program za nadzor škode živali (ADC, Animal Danage Control) z namenom omejevanja in zatiranje škodljivcev ter "upravljanja"  prostoživečih živali, ki so označene kot škodljive rejnim živalim. Leta 1997 se je ADC zavoljo boljše podobe intržnih namenov preimenoval v "Službo za divjad" (Wildlife services) in hkrati skoval geslo "Živeti z divjimi živalmi."

Na spletni strani USDA je zapisano, da Wildlife Services "zagotavljajo zvezno vodstvo in strokovno znanje za reševanje konfiktov s prosto živečimi živalmi ter ustvarjajo ravnovesje, ki omogoča ljudem in divjadi sobivati v miru."

Ne vem, ali morda samo jaz ne vidim, kako lahko izraz "sobivati v miru" pomeni ubijati druga čuteča bitja. Vendar Wildlife Services redno počnejo prav to. Domorodne vrste ubijajo s strupom, s pastmi, z lovom, zažiganjem brlogov (v brlog živali vlijejo kerozin in nato podtaknejo ogenj, pri čemer mladički v brlogu živi zgorijo) in streljanjem s tal ali iz helikopterjev.

Seznam živali, ki jih Wildlife Services premeščajo ali ubijajo, vključuje (ni pa omejen na) divje konje, jazbece, črne medvede, rise, kojote, sive in rdeče lisice, pume, oposume, rakune, dihurje, bobre, nutrije, ježevce, prerijske pse, kose, čaplje in škorce. Ta seznam je dolg, vendar ni izčrpen. In medtem ko Wildlife Services iščejo nove načine za "sobivanje v miru" z avtohtonimi vrstami, so pogosto nenamerno ubiti tudi domači psi, mačke in ogrožene vrste živali. Tudi, če teh žrtev ne prištejemo, Wildlife Services vsakoletno namerno ubijejo več kot 1,5 milijona divjih živali. Vse to je v veliki meri plačano z denarjem davkoplačevalcev.

Zakaj izginja deževni gozd

Kot smo omenili že prej, če krave ne živijo na tropskem območju, morajo v zimskih mesecih biti hranjene z žitom in vsaj do neke mere zaščitene pred vremenom ali preseljene v toplejše kraje. Da bi se rejci temu izognili, med drugim tudi iz ekonomskih razlogov, je velik del ameriške "proste reje" lociran v drugih državah (na primer v Braziliji) in na nekdaj nedotaknjenem havajskem hribovju.

Lani je revija za okoljsko znanost in tehnologijo (Journal of Environmental Science & Technology) objavila podatek, da je govedoreja v Braziliji glavni razlog za krčenje deževnega gozda, kar je eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb!

Medtem ko je povpraševanje po mesu s travo krmljenih krav velik faktor v odločitvi živinorejcev, da sekajo deževni gozd, pa ima to uničevanje še hujše posledice, kot se zdi na prvi pogled.

Uničevanje pašnikov

Veliko ljudi domneva, da medtem, ko se krave, ovce in koze sprehajajo po pašniku in mulijo travo, njihovi kakci naravno gnojijo travo in izboljšujejo rodovitnost tal.

Po določenem času se bo gnoj razgradil v prst, a preden se to zgodi, je vsebnost dušika (in drugih snovi) v njem tako visoka, dejansko "ožge" rastline in travo, na katero pade. Živali, ko se gibajo, tudi kompaktificirajo prst, pohodijo avtohtone vrste rastlin in širi se škodljiv plevel. To povzroča, da postane zemlja poškodovana in za daljši ali celo nedoločen čas (odvisno od stopnje storjene škode) neuporabna za pašo.

In kaj se zgodi z našo atmosfero in vodo, kot vse vsi ti iztrebki razgradijo?

Pitna voda in toplogredni plini

Poročilo Okoljskega programa Združenih narodov ("Assessing the Environmental Impacts of Consumption and Production Priority Products and Material") je pokazalo, da je, predvsem zaradi industrije mesa in mlečnih izdelkov, na globalni ravni 70% porabe sladke vode, 38% rabe zemljišč in 14% emisij toplogrednih plinov na svetu porabljenih za kmetijsko proizvodnjo. Profesor Edgar Hertwich, glavni avtor tega poročila, je dejal: "Živalski proizvodi povzročijo več škode kot proizvodnja mineralnih surovin za gradbeništvo, kot so pesek ali cement, plastike ali kovine. Biomase in nasadi za živali so tako škodljivi kot  izgorevanje fosilnih goriv."

To morda ni novica, vendar je še vedno precej zaskrbljujoče in frustrirajoče videti, koliko čiste vode porabi industrija mesa in mlečnih izdelkov, še posebej ker ob tem na milijone ljudi po svetu zboleva zaradi parazitov, virusov in bakterij, ki vodo okužijo preko izločkov ljudi in živali. Za večino živalskih odpadkov v naših vodnih sistemih je odgovorna ista industrija mesa in mlečnih izdelkov, ki potroši večino naše pitne vode. Če želite izvedeti več o tem, preberite ta prispevek (v angleškem jeziku).

Medtem, ko je večina onesnaževanja s kmetijskimi odpadki pripisana velikim obratom z intenzivno živinorejo, pa ta problem ne bo enostavno izginil, če več kot 90.800.000 krav premestimo v prosto rejo in razkropimo po vsej državi in posledično bližje potokom, rekam in zalogam podtalnice, ki tečejo na in pod zemljo, kjer se krave pasejo.

Kaj pa toplogredni plini, ki jih proizvajajo rejne živali? Ta problem je gotovo manjši, če živali niso v natrpanih farmah, mar ne...?

Toplogredni plini in prosta ter pašna reja živali

Zadnji mit o tej "alternativi industrijski živinoreji", ki ga bomo raziskali, je mit o toplogrednih plinih. Vsako leto izhajajo nova poročila o tem, koliko dušikovega oksida in metana proizvedejo rejne žival in kako daljnosežen vpliv ima to na okolje. Ali imajo ekološka reja pujsov, prosta reja piščancev in pašna reja krav res manjše emisije toplogrednih plinov?

Nathan Pelletier z Dalhousie University v Halifaxu (Nova Scotia) ocenjuje, da krave v pašni reji proizvajajo 50% VEČ toplogrednih plinov kot krave v intenzivni reji. Zakaj? Odgovor je dejansko zelo logičen. Krave, ki jedo zgolj travo, rastejo veliko počasneje (z za krave naravim tempom) kot krave, krmljene z žitom. Zato traja veliko dlje, preden jih pošljejo v zakol. Več časa kot krava potrebuje za rast, več trave mora pojesti in posledično oddaja več metana in dušikovega oksida. Prav tako je potrebno omeniti, da je večina teh prostranih pašnikov, kjer se pasejo krave, "okrepljenih" z gnojili, ki jih krave med pašo zaužijejo.

Kot smo že dejali, če problem porazdelimo po večjem območju, to še ne pomeni, da ta problem izgine. Živali morajo še vedno jesti, iztrebljati, piti in se gibati, in s temi preprostimi dejanji prihaja do veliko prav istih problemov, ki jih ustvarja intenzivna reja živali.

Kaj pa, če kupujemo lokalno?

Vsi vidiki reje živali, ki smo jih obravnavali zgoraj, veljajo tudi za lokalne kmetije. Ne glede na to, kako stvar zapakiramo in označimo, planet ne more vzdrževati človeštva, ki se prehranjuje z živalmi.

Ocenjujejo, da bo svetovno prebivalstvo še pred letom 2050 preseglo 9 milijard ljudi. Otresti se moramo kulturnih, političnih in kulinaričnih zadržkov. Čas je, da se zavemo posledic naših prehranskih izbir. V življenju je veliko stvari, ki jih ne moremo nadzorovati, ampak prehrana je na srečo ena izmed tistih, kjer imamo možnost izbire.

Prišli smo do točke, ko celo Združeni narodi pravijo, naj preidemo na vegansko prehrano:

"Vpliv kmetijstva na okolje se z večjo količino živalskih proizvodov, ki jih zahteva naraščajoče prebivalstvo, bistveno poveča. Za razliko od fosilnih goriv je težko iskati alternativne možnosti: ljudje enostavno morajo jesti. Bistveno zmanjšanje vpliva bi bilo mogoče le s precejšnjo spremembo načina prehrane po vsem svetu; spremembo, ki iz prehrane izključuje živalske proizvode."

Naše vsakdanje odločitve ustvarjajo okoljsko krizo, s katero se svet danes sooča, in naše vsakodnevne odločitve so tisto, kar nas lahko še reši.

Človek pa ne postane vegan le zavoljo okolja in zdravja, saj biti vegan od nas zahteva, da vsakemu čutečemu bitju priznamo pravico do življenja. Uničenje okolja, ki ga je bilo mesni in mlečni industriji dovoljeno povzročiti na našem planetu, je le simptom tega, kako se slepimo - ne le glede tega, kaj jemo, ampak tudi koga. Čas je, da odpremo svoje oči, svoj um, in najpomembnejše, svoja srca, in izberemo življenje - za živali, za planet in za nas same.

Avtorica prispevka (v angleškem originalu: Eco-Friendly animal products?) je Alisa Rutherford-Fortunati.
Prevod: Veganska iniciativa

Oglaševanje krzna kot "okolju prijaznega" prepovedano

Oglaševalsko kampanjo, ki zatrjuje, da je nošnja izdelkov iz krzna okolju prijazna, je služba za oglaševalske standarde prepovedala, ker so trditve, da je krzno "naravno dolgo obstojno", "biorazgradljivo" in "varuje okolje", neresnične in zavajajoče.

Mark Sweeney, The Guardian, 21. marec 2012

Evropsko združenje rejcev živali za krzno (EFBA; European Fur Breeders' Association) je sprožilo oglaševalsko kampanjo z naslovom "Zakaj je nošenje krzna ekološko." V drobnem tisku so bile trditve, da je krzno "naravno dolgo obstojno", da "ga je lahko reciklirati in je biorazgradljivo" ter da je krznarska industrija "eden najbolj ekološko uravnovešenih sistemov v kmetijstvu."

Nadzorna služba za oglaševalske standarde (ASA; Advertising Standards Authority) je prejela pritožbo z obrazložitvijo, da je oglas zavajajoč.

EFBA in mednarodna zveza trgovcev s krznom sta nasprotovala, češ da je krzno "trajno" in je "okolju prijazen izdelek". Zapisali so, da lahko izdelki, kot so na primer plašči iz krzna minkov, uporabni 30 ali več let, "dlje kot večina tekstilnih materialov," ter da se krzno lahko predela v druge izdelke, na primer torbe in blazine, ker je "naraven in biološki izdelek, ki je biorazgradljiv".

ASA je oglas prepovedala z utemeljitvijo, da niti kampanja niti dokumenti, ki so bili predstavljeni v preiskavi, niso pokazali, da je krzno "neškodljivo za okolje". "Naslovna trditev se razume kot absolutno okoljevarstvena," je rekla ASA. "Ker ni dokazov, da je izdelek, upoštevajoč celotni cikel produkta od izdelave pa do takrat, ko se zavrže, neškodljiv za okolje, je oglas zavajajoč."

---
Vir: http://www.guardian.co.uk/media/2012/mar/21/eco-friendly-fur-ad-banned
Prevod: Veganska Iniciativa

---
Več informacij o tem, kaj vključuje strojenje krzna in kako krznarska industrija vpliva na okolje, preberite tukaj: http://www.veganstvo.net/ali-ves/krzno/

Krzno v številkah

400,000,000: število živali, ki jih letno ubije krznarska industrija.1 Ta številka je verjetno še mnogo višja, saj nekateri viri ocenjujejo, da je za krzno letno ubita milijarda zajcev, katerih statistika za krzno navadno ne zajema.2

75,000,000: število lisic in minkov, letno vzrejenih na krznarskih farmah.3

2,200,000: globa (v ameriških dolarjih), ki so jo morale plačati ameriške strojarne krzna zaradi izpusta toksičnih snovi v okolje.4

2,000,000: minimalno število psov in mačk, letno pobitih za krzno v Aziji.5

400,000: kvota lova sedlastih tjulnjev v Kanadi za pomlad 2012.6

31,000: število podpisov, ki je ob predaji državnemu zboru RS junija 2011 pospremilo vlogo predloga sprememb zakona o zaščiti živali, ki vključujejo tudi prepoved reje živali za krzno. Predlog še ni bil obravnavan.

24,000: višina kazni (v ameriških dolarjih), ki jo je morala plačati neka ameriška krznarska farma zaradi onesnaževanja okoliških vodotokov.7

6000: število farm za krzno v Evropi.8 Nekateri viri navajajo veliko višje številke (na primer 10,000 samo v Skandinaviji).9

2006: leto, ko je parlament slovenske sosede Hrvaške sprejel zakon o prepovedi reje živali za krzno.10

90: odstotek na farmah gojenih lisic, katerih kožuhe predelajo v obrobe za jakne in kapuce.11

86: odstotek ljudi, ki so v nedavni anketi v Belgiji izrazili željo, da naj Belgija zakonsko prepove vzrejo živali za krzno.12

85: odstotek živali na farmah, ki zaradi psiho-loškega stresa razvijejo vedenjske abnormalnosti, vključno z grizenjem lastnega telesa.13

42: odstotek mladičev sedlastih tjulnjev, ki so odrti živi in pri zavesti (raziskava neodvisne veterinarske zbornice).14

25: čas v minutah, potreben za utopitev bobra v podvodni pasti.15

20: tolikokrat več energije gre v proizvodnjo krznenega izdelka v primerjavi z izdelkom iz umetnega krzna.16
 

15: odstotek umrljivosti zajcev na farmah za krzno zaradi nemogočih življenjskih pogojev. Nekatere vrste tudi do 30%. Nadaljnjih 7-8% jih pogine na poti v klavnico. Ta "strošek" je vštet v ceno krzna.17

11: Povprečen odstotek umrljivosti mladičev minkov na farmah pred 3. tednom starosti.18

10: Število "smeti" (srn, ptičev, psov in drugih živali), ki se ujamejo v past za vsako žival, ki jo lovec na krzno želi ujeti.

5: število minut, ko psi in mačke še dihajo in utripajo z očmi po tem, ko jim še živim odrejo kožo.19

3.7: število listov papirja velikosti A4, po površini enako povprečni kletki za minke.20

3: mesto, ki ga na lestvici najbolj onesnaževalskih industrijskih dejavnosti zaseda strojenje krzna.21

1: sekunda, ki vam jo vzame odločitev, da se boste zavzemali za Slovenijo brez krzna! 

Viri: 

1. http://theveganpolice.com/main/?p=1338

2. http://www.rabbitfur.org/CAFT_Rabbit_Fur_Report.pdf

3. http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/
4. http://respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/the-fur-trade-and-the-environment/113/
5. http://www.caft.org.uk/factsheets/cats-and-dogs.html
6. http://www.harpseals.org/resources/news_and_press/2012/seal_hunt_2012.php
7. http://www.compassionateconsumer.org/donations/index.php?main_page=product_info&cPath=16_6&products_id=140
8. http://archive.niassembly.gov.uk/agriculture/reports/report03-01rD.htm 
9. http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/
10. http://www.hsi.org/world/europe/work/fur/facts/fur_farming_eu.html#7
11. http://faada.org/causas-en-2-peleteria 
12. http://www.respectforanimals.co.uk/media/new-opinion-poll-in-belgium-shows-9-out-of-10-want-to-see-fur-farming-banned/183/
13. http://www.bornfreeusa.org/facts.php?p=372&more=1
14. http://www.saawinternational.org/harpsealhunt.htm
15. http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/trapping/2/
16. Gregory H. Smith, "Energy Study of Real vs. Synthetic Furs," University of Michigan, Sep. 1979.
17. http://www.rabbitfur.org/CAFT_Rabbit_Fur_Report.pdf
18. http://www.caft.org.uk/factsheets/mink-impact.html
19. http://features.peta.org/ChineseFurFarms/opinion_poll.asp 
20. http://www.caft.org.uk/factsheets/mink-impact.html#ref

21. http://martlet.ca/martlet/article/questioning-green-fur/