Poletje je čas za veganstvo

Vsak dan v letu je pravi za veganstvo, nedvomno pa je poletje tisti letni čas, ko je najlažje narediti prvi korak.

Vrtovi se bohotijo v bogastvu sadja in zelenjave in poleti vsi pogosteje posegamo po lažji, sveži hrani. Če primerjate svojo poletno in zimsko garderobo, boste ugotovili, da se poleti v manjši meri ali pa sploh ne odevate v oblačila in obutev, ki vsebujejo izdelke živalskega izvora (na primer usnje in volno), ter raje izbirate zračne tkanine, platnene superge in sandale. Poletje je navsezadnje tudi čas počitnic in dopustov, ki kar kličejo po novih podvigih. 

Za tiste med vami, ki že nekaj časa odlagate odločitev, da postanete vegani oziroma veganke, je zdaj, prav zdaj, pravi čas za to. Tiste, ki o tem še niste razmišljali, pa pozivamo, da preživite to poletje vegansko in  izkusite, kaj pomeni živeti nenasilno. Kar pogumno in brez skrbi - ničesar, prav ničesar ne morete izgubiti, lahko pa ogromno pridobite.

Ste z nami? Gremo! Vegansko poletje, prihajamo! 

Da bodo vaši začetni veganski meseci kar se da enostavni, je tukaj 

10 nasvetov za vaše prvo vegansko poletje:

1. Izkoristite obilico sezonskega sadja in zelenjave.

Privoščite si vse vaše najljubše sadje in solate. Z jedilnika takoj črtajte vsa živila živalskega izvora in temu primerno pospravite tudi hladilnik. Založite ga s svežim sadjem in zelenjavo, rastlinskim mlekom (odkrijte svoj najljubši okus; na voljo je ovseno, kokosovo, riževo, sojino, ječmenovo, lešnikovo, mandljevo, konopljino in še mnogo drugih vrst), zavojčkom tofuja ali sejtana (na voljo je veliko vrst), lahko si privoščite tudi veganski namaz, sojin jogurt ter sojin ali rižev sladoled. Že po nekaj dneh se vam bo popravil okus in zmeraj manj pogosto - če sploh kdaj - boste sploh pomislili na svoje stare prehranjevalne navade. 

2. Naučite se pripraviti pet novih jedi.

Če boste s svojega jedilnika zgolj izključili vse neveganske jedi, ne boste pa vključili ničesar novega, se lahko pri mizi hitro pričnete dolgočasiti. Veganska hrana pa še zdaleč ni dolgočasna! Sedaj je pravi trenutek, da pričnete odkrivati svoje kulinarične sposobnosti ter mavrico novih okusov in tekstur. Naučite se nekaj novih receptov in komaj boste opazili, da na vašem krožniku ni več izdelkov iz kravjega mleka in drugih živil živalskega izvora. Na našem blogu z recepti, Kuharija Veganske iniciative, boste našli obilico idej za nove jedi. Obiščite tudi druge slovenske kuharske bloge in spletne strani (pomagajte si na primer s tem seznamom), snemite zbirko receptov v pdf obliki ali pa si pomagajte z vegansko kuharsko knjigo (na primer 88 prigod v kuhinji).

3. Kupite vegansko zaščito pred soncem.

Poskrbite, da je krema za sončenje, ki jo kupite, veganska. Lavera, UVbio, Eco Cosmetics in Alverde je le nekaj veganskih krem, ki jih lahko najdemo na policah slovenskih trgovin. Prav tako poskrbite, da so veganski vsi drugi izdelki za osebno higieno in nego. To pomeni, da niso testirani na živalih in da ne vsebujejo sestavin živalskega izvora. To slednje proizvajalci in trgovci pogosto radi zamolčijo. Zato ni dovolj, da je na izdelku oznaka “cruelty-free”, ki se nanaša zgolj na testiranje izdelka, temveč se prepričamo, da ima izdelek tudi vegansko oznako oziroma deklaracijo, da ne vsebuje sestavin živalskega izvora. 

4. Bodite pozorni na sestavo oblačil in obutve.

Ko izbirate, kaj boste oblekli in obuli, bodite pozorni na sestavo. Ne nosite oblačil, ki vsebujejo svilo, volno, usnje ali krzno. Če je le mogoče, naj isto velja za obuvala, ki so že v vaši omarici za čevlje. Če to poletje nakupujete nova oblačila in obutev, poskrbite, da so veganska. Četudi se boste na poletnih razprodajah morda morali odreči nakupu usnjenih natikačev po zelo ugodni ceni, bo večja nagrada védenje, da s svojim nakupom niste prispevali k trpljenju. 

5. Ne pozabite na omarico s čistili. 

Trenutno v Evropi še ni zakona, ki bi prepovedoval testiranje gospodinjskih in drugih čistil na živalih. Prav tako ta sredstva pogosto vsebujejo sestavine živalskega izvora (mehčalec ali sredstvo za pranje perila, na primer, lahko vsebuje maščobo iz konj ali ovc, ki je na etiketi navedena zgolj kot “surfaktanti”). Veganska in ekološka čistila so po navadi res nekoliko dražja, vendar so tudi brez strupenih snovi, ki škodujejo okolju, pa tudi samim uporabnikom. Marsikateri izdelek za čiščenje pa lahko nadomestimo tudi z mešanico kisa in vode.

6. Obiščite zatočišče in spoznajte živali v pravi luči.

Telesa krav, pujsov, konjev, kokoši in drugih živali so na policah in v hladilnikih vsakega supermarketa. Kolikokrat pa ste že imeli priložnost spoznati kakšnega posameznika teh vrst? Obiščite zatočišče, kjer živali ne izkoriščajo, temveč jim omogočajo mirno življenje. Nam najbližja zatočišča  so kmetija Valpatič, hrvaško zatočišče Ianua in avstrijsko zatočišče Gut Aiderbichl. Pred obiskom je priporočljivo, da zatočišče kontaktirate in se najavite ter povprašate, kaj lahko prinesete za živali.

7. Obiščite veganski sejem, piknik ali večerjo.

Veganski sejmi so odlične priložnosti za druženje, pa tudi nakup hrane, obutve, literature, kozmetike in čistil. Morda ste se v preteklih tednih že udeležili kakšnega veganskega dogodka - dobrodelnega piknika v Škofji Loki, Vegafesta v Mostecu ali Eko družinskega piknika v Žalcu. To poletje bo prireditev še veliko. Predlagamo obisk Veganmanie (Gradec: 5. in 6. julij, Celovec: 16. avgust, Zagreb: 5. in 6. september), veganska ponudba bo tudi na festivalu Vegetariano v Gorici (4. - 6. julij) in Vegetarijanskem pikniku (in No Border Jam festivalu) na Limbuškem nabrežju pri Mariboru (10. avgust). Junija sta napovedana tudi VegaFriday dogodka v Kopru (20. junij) in v Mariboru (27. junij).

8. Vegansko naj bo tudi vaše poletno branje.

Posežite po knjigi z vegansko tematiko oziroma po knjigi, ki se posveča človekovemu odnosu do živali. V slovenskem jeziku so na voljo na primer

• Jej in teci. Knjiga ni zgolj pripoved ultra tekača s kuharskimi recepti. Ponuja veliko več – ponuja popolni razmislek o življenju, kdo smo in kaj hočemo, kaj si zares želimo in kako zares živimo. Več o knjigi preberite tukaj. 
• Hrana za mir. Besedilo predstavlja, kakšno prehranjevanje nas lahko pripelje do stanja zavesti, kjer sta možna mir in svoboda. Več o knjigi preberite tukaj.
• Večna Treblinka natančno razkriva izvorne korenine nacističnega načrtnega uničevanja ljudi, zasužnjevanja v sodobni družbi in klanja živali (ki ne pripadajo človeški vrsti). Več o knjigi preberite tukaj.  
• Veganstvo je ljubezen. Otroška knjiga, ki vsebuje enostavne ideje, a v svojem bistvu pravzaprav govori o demokraciji, ponudbi in povpraševanju ter našem delovanju v družbi. Prijazno in iskreno nakaže priložnost, kako lahko z ljubeznijo do živali pomagamo ustvariti boljši svet. Več o knjigi preberite tukaj, naročite jo lahko pa pri založniku.
• Zato ne jemo živali. Otroška slikanica s pristnim in sočutnim vpogledom v čustveni svet živali. Več o knjigi preberite tukaj, naročite jo lahko pa pri založniku.

Veliko besedil je prevedenih tudi na Blogu Veganske iniciative. Predlagamo na primer prispevke

• Kaj je karnizem?
• 5 razlogov, zakaj jesti meso ni “stvar osebne izbire”
• Feminizem - naslednji korak
• Prehrana, otroci in prihodnost
• Šokantna resnica o usnju
• Ali je živinoreja lahko okolju prijazna?
• Ali imata “prostost” in “prosta reja” kaj skupnega?

9. Poglobite se vase.

Vzemite si čas za refleksijo. Ko se zavestno odločamo, da s svojimi izbirami (pa naj gre za hrano ali kaj drugega) ne podpiramo trpljenja in izkoriščanja drugih čutečih bitij, se v nas marsikaj spremeni. Poglobite se v svoj odnos do soljudi, do živali, do življenja nasploh in pretehtajte svoje moralne vrednote. 

10. Pogovarjajte se z nami.

Če imate kakšno vprašanje ali zagato, boste odgovor najhitreje dobili preko Facebooka:

• www.facebook.com/veganska.iniciativa 
• www.facebook.com/groups/veganska.iniciativa
• www.facebook.com/groups/veganskireceptizatankedenarnice

Želimo vam prijetno in zabavno vegansko poletje ter še mnogo, mnogo veselih in zdravih veganskih let.

Zakaj sem postal vegan?

Adrijan V. je pred nekaj tedni postal vegan. Z nami deli svoje razmišljanje in vtise.

Preden sem postal vegan, sem bil šest let vegetarijanec. Ne vem, zakaj nisem o veganstvu začel razmišljati že prej. Res škoda! Očitno te mora neka stvar oz. dogodek pripeljati do tega. Tako kot je mene.

Pri nas doma ima oče na hribu veliko pernatih živali (kokoši, race, gosi in purane). Hvala Bogu, le ljubiteljsko in ne za meso, ampak še vseeno za jajca. Bil je čas, ko so se ravno začeli izlegati piščančki. Po dveh dneh (ko se ni izvalil nihče več), je hotel oče gnezdo vreči stran, a sem ga ustavil. Pregledala sva vsa ostala jajca, ki so bila res zanič, razen enega, ki pa je imelo majhno luknjo v lupinici, skozi katero se je dobro videl kljun. Odnesel sem ga v hišo pod lučko in počasi odpiral lupinico. V istem času pa sem kuhal jajce za Jimmyja, mojega dihurčka. Ko sem po eni strani občudoval začetek novega življenja (kako zvit piščanček v jajcu počasi »pleza« ven), po drugi strani pa rezal jajce, se mi je zgodil preblisk. Šel sem na internet, vtipkal veganstvo in nisem mogel prenehati z branjem. Po vsej prebrani literaturi in po vseh pogledanih filmih, dokumentarcih in predavanjih, sem bil odločen, da postanem vegan.

Še preden pa sem postal vegan, mleka niti videti nisem mogel več (kaj šele piti). Ko odkrivaš stvari in spremljaš razne raziskave, kako zelo škodljivo je mleko (že misel, da je človek edina vrsta, ki v odraslem življenju pije materino mleko druge vrste), ti postane slabo. Na srečo je danes toliko vrst »mleka« (od riževega, sojinega, lešnikovega, mandljevega, kokosovega, itd.), da s tem nisem imel nobenih težav (povrhu vsega pa so še veliko bolj okusne). Kot vegetarijanec pa sem pojedel ravno največ sira. Malo me je skrbelo, kako bom to nadomestil. Ko pa sem odkril še, kako se prideluje sir (in da jih veliko sploh vegetarijanskih ni!), mi tudi to ni bil problem. Na policah danes dobiš veliko veganskih (topljivih) sirov (eden boljši od drugega).

Na veganstvo je z mano prestopila tudi mami, kar je super (sploh zato, ker rada in dobro kuha). Jaz pa sem v kuhanju začel uživati šele sedaj, ko vem, da zdravo jem in da za moj obrok ni bilo treba trpeti nobeni živali. Ko ljudje izvejo, da si vegan, je prva reakcija vedno: »Kaj pa sploh še ješ?« Smešno. Ko bi se malo sprehodili med policami z vegansko prehrano in ne samo ustavljali pri delikatesi in mesarju, bi odkrili, da se danes res že vse dobi – od čokolade, smetane, sladoleda, namazov, sirov, paštet in majoneze do hrenovk, zrezkov, salam in klobas (moram priznati, da slednjih še nisem poizkusil, ker nimam nobene potrebe po »nadomestkih« mesa) in še mnogo drugih stvari. Odkar sem vegan, mi je nakupovanje postalo zabavno (pred tem pa bolj kot opravilo). Res, da vzame malo več časa, ampak to ni problem, ker vsaj veš, kaj kupuješ (le malo bolj si pozoren na etikete). Ljudje res ne vedo, da kuhaš lahko tako kot prej, le sestavine uporabljaš druge. Pri vsem sadju, zelenjavi, oreških in vsej drugi hrani, ki jo danes dobiš, res ne vidim potrebe po izkoriščanju živali.

Sem pa na začetku naletel na kar nekaj kritik (kot verjetno vsak drug vegan). Ko ljudje izvejo, da si vegan, je takoj v glavi neko nasprotovanje. Pred kratkim sem izgubil nekaj več kot 30 kilogramov in tako sem slišal pripombe kot na primer: »Daj že začni malo več jesti, da ti ne bodo šle traparije, kot je veganstvo, po glavi.« Pa tudi o tem, kako nezdrava naj bi bila vsa ta gensko spremenjena soja (kot da vegani jemo samo sojo). Tu mi je pomagala tudi prijateljica veganka, ki mi je povedala naslednje: »V EU na srečo mora pisati na izdelkih iz soje, če je gensko spremenjena.« 1, 2 

To z gensko spremenjeno sojo ljudje radi povedo, ne zavedajo se pa treh resnic: 

1. Velika večina soje je gojene za krmo za živali. Prav tako koruza. Zaradi te soje sekajo deževne gozdove v Južni Ameriki in Aziji. Tudi slovenske živali so krmljene s tem. To ni naravna hrana za krave, jim pa jo dajo, ker je poceni. In ker ni dovolj trave za vse te milijarde krav. 3
2. Soja za krmo je praktično vsa gensko spremenjena. 3, 4  
3. Kadar je soja samo "pomožna sestavina" v izdelku, na primer kot emulgator (in tega je vedno več, večinoma pa gre za razni »junk food«, predvsem sladkarije in procesirano hrano), pa ni nujno navesti, ali je gensko spremenjena ali ne. 3, 5
   

Sedaj takemu z veseljem povem, da vso to gensko spremenjeno hrano jé on sam (ko jé hrano živalskega izvora) in ne jaz. O tem, kako radi imajo živali, kar preslišim, ker če bi jih res imeli, jih ne bi jedli. Je tako? Ali pa: »Nikoli ne bi mogla zaklati živali.« Če ne moreš, je ne jej! Tako enostavno. S takšnimi in drugačnimi izjavami, kot na primer »Ah, saj je bolje, da ne vemo, kaj jemo...«, sem odkril, da si ljudje raje zatiskajo oči in nočejo vedeti resnice, namesto da bi spremenili svoj način življenja. Žalostno!

Ko izveš, kako nezdrava je vsa ta živalska hrana, želiš drugemu le dobro in mu kaj o tem povedati, pa ljudje niso pripravljeni poslušati. Zato sem s tem kaj kmalu prenehal in začel na facebooku deliti razne informacije - komentira jih nihče ne, prebere si pa marsikdo - to sem izvedel šele kasneje: od prijateljice, da je postala vegetarijanka, od drugega, da je zamenjal mleko... Tako da je to vendarle en plus.

Vegan sem postal iz dveh razlogov – zaradi živali in zaradi zdravja. Velikokrat grem na hrib, se usedem na tla (med kokoši in ostale pernate živali) in jih le opazujem. Drugi si verjetno mislijo le, ah, kure pač, nezanimive živali, hrana. Ko pa se enkrat malo poglobiš in z zanimanjem spremljaš njihova različna, zanimiva obnašanja, začneš čisto drugače razmišljati. Seveda ostro nasprotujem tudi krznu in usnju. Kot sem že prej omenil, imam doma dihurčka. Ko spoznaš, kako so živali pametne, lepe in čuteče, ti prinašajo veselje in te nasmejejo do solz, si res ne moreš predstavljati, kam je šlo to človeštvo, da goji in pobija vse te živali le zaradi njihove kože in mesa.

Cenim svoje življenje. Tako kot cenim življenje vseh drugih živih bitij. Počutim se odlično, svobodno, pomirjeno in povezano. Veganstvo je najboljša stvar, kar sem jih kdaj naredil.