12 pomembnih razlogov zakaj v letu 2015 postati vegan

1. Živali hočejo živeti; ljubijo življenje in se bojijo smrti.

O živalih, rejenih za hrano, smo naučeni misliti - če nanje sploh pomislimo - kot o abstraktni kategoriji “rejnih živali” - brezimnih, brezobličnih čredah in jatah, katerih splošne značilnosti so zgolj reciklirane v nepretrganem toku nerazločnih entitet. A živali na farmah so posamezniki z osebnostmi in čustvi, prav kakor psi in mačke. Čutijo veselje, naklonjenost in zadovoljstvo, pa tudi strah, žalost in bolečino. Tako kot mi sklepajo globoka prijateljstva in čustvene vezi in tako kot mi si prizadevajo ohraniti svoje življenje.

Posnetek ni nazoren; prikazuje izkušnjo krave, ki čaka v vrsti na smrt. Primerjajte to s posnetkom verjetno najbolj srečne krave na svetu.

2. Tudi jajčna in mlečna industrija povzročata neizmerno trpljenje in smrt

Splošno prepričanje, da živali v produkciji jajc in mleka ne trpijo, je zmotno. Jajčna in mlečna industrija dejansko povzročata ogromno trpljenja in vsako leto pobijeta milijarde kokoši in piščančkov ter milijone krav in teličkov.

 

Kokoši v jajčni industriji zakoljejo med 18. in 24. mesecem starosti, ko njihova produkcija upade.

V naravi divje kokoši znesejo le od 12 do 20 jajc na leto. Udomačene kokoši pa so genetsko spremenjene, da znesejo od 250 do 300 jajc letno, kar povzroča bolečo in pogosto usodno reprodukcijsko motnjo. Več kot 95% kokoši v jajčni industriji je zaprtih v tako majhne kletke, da ne morejo niti razširiti kril, in večina jajc iz “talne reje” in “proste reje” prihaja od obupanih kokoši, ki so v tisočih natlačene v umazanih skladiščih. Večini kokoši nesnic na boleč načino odrežejo konico kljuna, da bi preprečili kljuvanje zaradi nervoze v prenatrpanem okolju. V valilnicah, kjer valijo mlade kokoši nesnice za jajčne farme - tudi za tiste z oznako “humano,” za male rejce in kokošnjake na domačih dvoriščih in vrtovih - pokončajo 6 milijard piščančkov moškega spola z zadušitvijo ali pa jih žive zmeljejo.

Teličke ženskega spola na tej mali mlečni farmi so ločili od njihovih mater in jih redijo v značilnih utah za teličke.

Podobno je vsa mlečna industrija odvisna od izkoriščanja ženskih reproduktivnih organov in od uničevanja materinstva.

Kot vsi sesalci tudi krave izločajo mleko samo za hrano svojih teličkov.

Na mlečnih farmah, vključno z malimi rejci in farmami z oznako “humano”, teličke za vedno ločijo od njihovih mater le nekaj ur po rojstvu, da lahko ljudje odvzamejo mleko, ki je namenjeno njim. Teleta moškega spola zakoljejo za teletino ali pa jih vzrejajo za poceni govedino. Teleta ženskega spola pa prva 2 do 3 mesece svojega življenja preživijo izolirane v samotnih utah, brez materinske nege v času, ko jo najbolj potrebujejo.

Kokoši za proizvodnjo jajc in krave za proizvodnjo mleka (tudi) zakoljejo, ko njihova produktivnost usahne, na začetku njihove naravne življenjske dobe.

Več o skritem škodovanju jajčne in mlečne industrije: Eggs: What Are you Really Eating? in  10 Dairy Facts the Industry Doesn’t Want You to Know.

3. Znanost potrjuje: ljudje nimamo nobene potrebe po hrani živalskega izvora

 

Uravnotežena veganska prehrana zlahka zagotavlja vsa hranila, ki jih potrebujemo za rast in razvoj. Vladni strokovnjaki za zdravstvo po vsem svetu končno dohitevajo obsežne znanstvene dokaze, ki kažejo, da je vegansko prehranjevanje ne samo izvedljiva izbira za ljudi vseh starosti, temveč tudi, da rastlinska prehrana v nasprotju s hrano živalskega izvora močno koristi našemu zdravju, vključno z zmanjšanjem pojavnosti debelosti, diabetesa, visokega krvnega pritiska, visoke stopnje holesterola, srčnih napadov, kapi in nekaterih vrst raka.

Leta 2009 je tudi Ameriška akademija za prehrano in dietetiko, najštevilčnejša in najpomembnejša avtoriteta za hrano in prehranjevanje, priznala, da ljudje nimamo nobene prirojene potrebe po hrani živalskega izvora. V izjavi o vegetarijanski in veganski prehrani pravijo, da so: “primerno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja, vključno s popolnoma vegetarijansko ali vegansko prehrano, zdrave in prehransko ustrezne, in lahko lahko ugodno vplivajo na preventivo in zdravljenje določenih bolezni. Ustrezno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja so primerne za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike ter športnike.”

Več o tej tematiki:  Catching Up With Science: Burying the “Humans Need Meat” Argument in Vegan Diets: Sorting Through the Nutritional Myths

4. Vojna prehrambene industrije proti svobodnim živalim

Medtem ko je veliko ljudi seznanjenih z dejstvom, da je za prehrano v ZDA letno pobitih 10 milijard živali, jih veliko manj ve, da je skrivna veja USDA (ameriško ministrstvo za kmetijstvo) samo v zadnjem desetletju brutalno pobila več kot 30 milijonov prostoživečih živali - med njimi veliko ogroženih - ker naj bi ogrožale prehrambeno industrijo.

Rakun, ki so ga pustili umreti ujetega v čeljustni pasti.

Leta 1931 je bil ustanovljen program nadzora škode živali (USDA ADC), da bi nadzoroval in uničil divje živali, ki so škodljive za zahodno industrijo reje živali. Vlada je kasneje po nasvetu strategov za odnose z javnostmi spremenila ime programa v Služba za nadzor prostoživečih živali, svoj moto pa v dobrohotno zvenečega “živeti s prostoživečimi živalmi”.

Mrtev kojot ujet visi z zanke okoli vratu.  
Foto: bivši uslužbenec Službe za nadzor prostoživečih živali

V resnici Služba za nadzor prostoživečih živali vsako leto porabi milijone davkoplačevalskega denarja za pobijanje avtohtonih mesojedih živali in plenilcev - kojotov, volkov, medvedov, pum in mnogih drugih - zavoljo industrije reje živali. Te živali so uničene na najbolj nasilne in grozljive načine, ki si jih je mogoče zamisliti: nanje streljajo iz helikopterjev, jih zastrupljajo, dušijo s plinom, trgajo jih dresirani psi, zadušijo se z zankami okoli vratu ali ulovijo v mučilne čeljustne pasti, v katerih shirajo in počasi umrejo.

Od milijonov živali, ki jih vsako leto uniči Služba za nadzor prostoživečih živali, so morda najbolj brutalno napadani kojoti. Vsako leto na desettisoče kojotov v pasteh počasi umre v agoniji samo zato, ker Služba za nadzor prostoživečih živali ni dolžna preverjati svojih pasti, osebje pa se pogosto tedne dolgo ne vrne k pastem.

Zaposleni ob tem z naključnim in prekomernim lovom s pastmi in zastrupljanjem tudi “nenamerno” pobijejo na desettisoče “živali, ki niso tarče”. Kolateralne žrtve vključujejo tudi zvezno zaščitene zlate in gologlave orle (ki pogosto umirajo v zankah za vrat in noge), bobre, pasavce, jazbece, sove, dihurje, divje prašiče, antilope, ježevce, velike modre čaplje, race, želve, mrhovinarje, podlasice, svizce, golobe, rdečerepe jastrebe, črne medvede, peščene žerjave in divje mačke, več vrst lisic in rečne vidre - živali, ki so v središču naporov za zaščito in obnovo. Vsako leto umre tudi na tisoče udomačenih psov in mačk, ki naletijo na pasti in zastrupljene vabe.

Gologlavi orel v pasti prijemalki. Foto: wyominguntrapped.org

Milijoni živali, ki jih vsako leto lovi in uniči Služba za nadzor prostoživečih živali, se za preživetje prehranjujejo z drugimi živalmi.

Ljudje pa nimamo nikakršne biološke potrebe, da bi jedli hrano živalskega izvora, in večina nas ima dovolj rastlinske hrane. 

Ubijanje živali za hrano, ko imamo drugo izbiro, in ubijanje nedolžnih divjih svobodnih živali, ki nimajo druge izbire, sta enako nesprejemljivi dejavnosti.

Upoštevati velja, da bi premik od industrijske reje živali k bolj tako imenovani humani, pašni reji živali, samo okrepil napadanje in uničevanje prostoživečih živali. John Robbins opozarja: “Cena, ki jo zahodne dežele in divje živalstvo plačujejo za pašo goveda, bi težko bila večja… razširjanje proizvodnje s travo pitane govedi [in druge hrane živalskega izvora] bi samo povečalo ta že tako uničujoči davek.”

O grozljivem delu Wildlife Services govori raziskovalno poročilo iz 2012.

5. Vpiv industrijske reje živali na svetovno lakoto

Industrijska reja živali, ki zahteva veliko vode, obremenjuje skupnosti, katerim vode že tako primanjkuje. Foto: creative commons

Od skoraj 7 milijard ljudi, ki nas živi na svetu, je približno 1 milijarda podhranjena, 6 milijonov otrok pa vsako leto umre od lakote.

Krmljenje polovice svetovnega pridelka žita rejnim živalim je ne samo zelo neučinkovita poraba beljakovin, temveč tudi osupljiva potrata naravnih virov, ki zahteva veliko več zemlje, vode in energije kot gojenje rastlinske hrane za neposredno človeško porabo.

Odvisnost od reje živali ogroža tudi obubožane skupnosti, kjer so hrana in naravni viri že tako redki, in družine ob tem ne zmorejo oskbovati še rejnih živali s hrano ali vodo.



Več o tem, kako industrijska reja živali prispeva h globalni prehranski negotovosti in lakoti.

6. Vpliv industrijske reje živali na podnebje in okolje

Industrijska reja živali je največji posamezni od človeka povzročeni vir toplogrednih plinov, izkoriščanja tal in uničevanja zemlje; največji onesnaževalec pitne vode in največje gonilo pri uničevanju deževnega pragozda. Prav tako je velik vzrok onesnaževanja zraka, izgube habitatov in izumiranja vrst, hkrati pa pomeni zelo neučinkovito rabo omejenih naravnih virov. Združeni narodi so pozvali k svetovnemu prehodu na vegansko prehrano, kjer koli je to mogoče, kot najbolj učinkovitemu načinu za boj proti podnebnim spremembam, svetovni lakoti in ekološkemu opustošenju. Tudi z intenzivnimi metodami zapiranja živali, ki v globalni industrijski reji živali trenutno prevladujejo, rejne živali še vedno uporabljajo 30 odstotkov celotne zemeljske površine.

Na območju ene same klavnice je lahko na desetine bazenov za odplake. Mešanica bakterij, krvi, poporodnih ostankov, mrtvorojenih pujskov, urina, iztrebkov, kemikalij in zdravil bazene pogosto močno obarva.

Če bi poskušali pasti vseh 100 milijonov krav v ZDA na travi, kot predlagajo zagovorniki humanega trajnostnega kmetovanja, bi te krave potrebovale (če uporabimo najnižjo oceno, da ena krava potrebuje dobre 4 hektarje), skoraj polovico celotnega ozemlja ZDA - kar pa ne vključuje vsega ozemlja, ki bi ga ob tem potrebovali še za vse pujse, kokoši, ovce in koze v prosti reji.

Po nekaterih ocenah krave, ki se pasejo, proizvajajo 4 krat več toplogrednih plinov,kot krave, ki jih redijo zaprte. To je zato, ker krave, ki jedo travo, kot je naravno, rastejo veliko počasneje kot krave, ki jih krmijo z žitom, in zato potrebujejo bistveno več časa, da dosežejo težo za zakol. Dlje kot traja, da krave zrastejo, več metana in dušikovega oksida izpustijo. Živali, ki jih redijo v ZDA in od katerih je 98% rejenih industrijsko, letno ustvarijo milijarde ton gnoja, kar predstavlja neverjetnih 65 odstotkov vseh emisij dušikovega oksida, ki ga na svetu povzročimo ljudje. (Dušikov oksid zadržuje toploto še bolj kot metan).

Okoljska raziskovalna organizacija Worldwatch Institute ugotavlja: "Postalo je očitno, da je človeški apetit po mesu živali gonilna sila praktično vsake večje kategorije okoljske škode, ki zdaj ogroža človeško prihodnost - krčenje gozdov, erozije, pomanjkanje pitne vode, zraka in onesnaževanje voda, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, socialna nepravičnost, destabilizacija skupnosti in širjenje bolezni."

7. Veganska hrana je boljša za vaše srce

Vodilni vzrok smrti pri moških in ženskah v ZDA so srčne bolezi. Vsak dan skoraj 2.600 Američanov umre zaradi ene izmed oblik bolezni srca, najpogosteje koronarne srčne bolezni, znane tudi kot bolezen koronarnih arterij ali ateroskleroze. Ateroskleroza se pojavi, ko se trde plasti oblog, pogosto usedline holesterola, nakopičijo v pomembnih arterijah in začnejo ovirati pretok krvi in ​​kisika v srce. Arterijske obloge so tudi glavni vzrok za možgansko kap, četrti najpogostejši vzrok smrti v ZDA.
 
Medtem ko lahko na raven holesterola in bolezni srca vplivajo tudi drugi dejavniki (kajenje, telesna aktivnost, krvni tlak in telesna teža), je eden od najpomembnejših vzrokov za bolezni srca prehranski holesterol. Naša telesa proizvedejo ves holesterol, ki ga potrebujemo, zato uživanje hrane živalskega izvora povzroča previsoko raven holesterola. (V hrani rastlinskega izvora ni holesterola.) Hrana živalskega izvora je obremenjena tudi z nasičenimi maščobami, ki v nasprotju z nenasičenimi povzročajo, da jetra proizvajajo še več holesterola.

Na srečo lahko večina ljudi bolezni srca in ožilja preprosto prepreči tako, da se odpove hrani živalskega izvora, se prehranjuje z zdravo hrano rastlinskega izvora, skrbi za telesno dejavnost in se izogiba kajenju. Poleg tega, da ima varovalne lastnosti, je rastlinska hrana edina terapija, za katero je znanstveno dokazano, da zdravi bolezi srca.

Večkrat se je pokazalo, da veganski način prehranjevanja znižuje raven LDL ali "slabega" holesterola. Po študiji, objavljeni v ameriškem Journal of Cardiology, nemastna vegetarijanska prehrana znižuje raven LDL za 16 odstotkov, polnovredna veganska prehrana pa za 33 odstotkov. Visoka vsebnost vlaknin v hrani rastlinskega izvora pomaga tudi upočasniti absorbcijo holesterola. Hrana živalskega izvora ne vsebuje nobenih vlaknin.

Tudi: Reversing Heart Disease Without Surgery or Drugs.

8. Veganska prehrana lahko varuje tudi pred drugimi boleznimi ali jih celo zdravi

Dejansko lahko polnovredna rastlinska prehrana preprečuje in v nekaterih primerih celo zdravi mnogo najhujših vrst bolezni. Dr. T. Colin Campbell je ameriški biokemik, katerega raziskava se osredotoča na učinke človeške prehrane na dolgoročno zdravje. S sinom je dr. Campbell soavtor mednarodne uspešnice Kitajska študija, ki jo je New York Times označil za "Grand Prix epidemiologije" in ki temelji na ugotovitvah 20-letnega raziskovalnega projekta, izvedenega pod okriljem univerz Cornell in Oxford ter Kitajske akademije za preventivno medicino.

Kitajska študija preuči povezavo med prehranjevanjem z mesom, jajci in mlečnimi izdelki, ter kroničnimi boleznimi, vključno z boleznimi srca, sladkorno boleznijo, rakom dojke, rakom prostate in rakom debelega črevesa. Na osnovi meta-analize prehrane in pojavnosti bolezni pri več tisoč podeželskih prebivalcih Tajvana in Kitajske, dr. Campbell zaključi, da se lahko ljudje, ki se prehranjujejo s polnovredno hrano rastlinskega izvora - popolnoma brez hrane živalskega izvora - izognejo, zmanjšajo in v veliko primerih obrnejo potek številnih bolezni, vključno z večino vodilnih smrtnih bolezni na Zahodu.

"Kar je ta projekt naredilo res izjemen, je, da je veliko pomembnih združenj na področju prehrane in bolezni izpostavilo isto ugotovitev: ljudje, ki so pojedli največ hrane živalskega izvora, so imeli največ kroničnih bolezni. Tudi relativno nizek vnos hrane iz živali je bil povezan z neželenimi učinki. Ljudje, ki so pojedli največ rastlinske hrane, so bili najbolj zdravi in niso imeli toliko kroničnih bolezni. Teh rezultatov ni bilo mogoče spregledati. "

Leta 2013 je vodilni ameriški ponudnik zdravstvenih storitev Kaiser Permanente, ki ima več kot 9 milijonov naročnikov zdravstvenega zavarovanja, v svoji strokovni medicinski reviji objavil članek, ki zdravnikom predlaga, naj razmislijo o priporočanju hrane rastlinskega izvora vsem svojim pacientom. Članek poudarja, da "zdravo prehranjevanje lahko najbolje dosežete s hrano rastlinskega izvora, kar opredeljujemo kot režim, ki vzpodbuja polnovredno rastlinsko hrano in odsvetuje meso, mlečne izdelke in jajca, kot tudi vso rafinirano in predelano hrano ... Zdravniki naj razmislijo o tem, da bi rastlinsko prehrano priporočali vsem svojim pacientom, še posebej tistim z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja ali debelostjo."
 
Zanimivo O Kitajski študiji v glasilu zdravniške zbornice Slovenije.

9. Nismo levi

"Poglejmo še enkrat anatomijo mesojedcev in vsejedcev, vključno z velikansko ustno odprtino, čeljustnim sklepom, ki deluje kot tečaj, bodalom podobnimi čekani in ostrimi kremplji. Vsaka od teh lastnosti levu ali medvedu omogoči uporabljati svoje telo, da bi ubil plen. V nasprotju s tem pa imajo rastlinojede živali mesnate ustnice, majhno ustno odprtino, debel in mišičast jezik in veliko manj stabilen, mobilen čeljustni sklep, ki omogoča žvečenje, drobljenje in mletje. Rastlinojedci na splošno tudi nimajo ostrih krempljev. (14) Te lastnosti so dobro prilagojene prehranjevanju z rastlinami, ki zagotavljajo hranilne snovi, ko se njihove celične stene razgradijo, proces, ki zahteva drobljenje hrane z gibanjem s strani na stran, in ne zgolj požiranje v velikih kosih na način, kot mesojed ali vsejed požirata meso.

Prebavni sistemi rastlinojedcev imajo manj prostoren želodec kot mesojedci ali vsejedci, značilnost, ki ustreza rednemu prehranjevanju v manjših obrokih na osnovi rastlinske hrane (ki ostane na mestu in jo je zato lažje pogoltniti), ne pa občasnemu nažiranju plenilca s svojim plenom. (15) Želodec rastlinojecev ima tudi višji pH (kar pomeni, da je manj kisel) kot pri mesojedcih ali vsejedcih, morda delno tudi zato, ker rastline običajno ne prenašajo nevarnih bakterij, ki so prisotne v razpadajočem mesu.

Tanko črevo rastlinojedih živali je precej dolgo in omogoča dolgotrajno in zapleteno razgradnjo ogljikovih hidratov v rastlinah. Človekova anatomija je praktično v vseh pogledih bolj podobna rastlinojedim živalim (kot sta gorila in slon) kot pa mesojedim in vsejedim vrstam. (16) Naše ustne odprtine so majhne, naši zobje niso posebej ostri (tudi naši "podočniki" ne) in naše ustnice in jeziki so mišičasti. Naše čeljusti niso posebej stabilne (in bi jih v bitki s plenom bilo lahko izbiti), vendar so zelo mobilne in omogočajo gibanje v stran, kar omogoča drobljenje in mletje rastlin."

- celoten odlomek o primerjalni anatomiji Sherry F. Colb preberite v njeni knjigi: Mind if I Order the Cheeseburger? and Other Questions People Ask Vegans

Glej tudi: 9 Reasons Your Canine Teeth Don’t Make You a Meat-Eater

10. Tudi kmetje, ki redijo živali za meso in mleko, postajajo vegani

Harold Brown

Harold Brown je nekdanji rejec krav za meso in mleko. Rodil se je na kmetiji s kravami v zvezni državi Michigan in več kot pol svojega življenja preživel v kmetijstvu. Ko ga je osebna zdravstvena kriza prisilila soočiti se s pojavnostjo bolezni srca v njegovi družini, je postal vegan.

Zdravo življenje ob veganski hrani ga je vodilo v pretehtanje svojih prejšnjih predpostavk o prehranjevanju z živalmi in kmalu je postal globoko prepričan, da je izkoriščanje in ubijanje živali za hrano nemoralno. Zdaj je, kot veganski aktivist, ustanovitelj organizacije Farm Kind in eden od nastopajočih v dokumentarnem filmu Peaceable Kingdom: The Journey Home.

O vprašanju takoimenovane humane reje živali Harold piše:
"Pogosto sem slišal besedo "humano" uporabljeno v zvezi z mesom, mlekom in mlečnimi izdelki, jajci in drugimi izdelki... To mi je vedno bilo čudno, saj sam razumem, da humano pomeni delovati prijazno, nežno in usmiljeno. Kot nekdanji rejec živali vam lahko povem, da je morda res, da si lahko do živali na kmetijah prijazen in zanje skrbiš, a usmiljenje je druga zadeva. … Le redko sem podvomil v opravila na kmetiji: prevoz živali, kastracija, odstranjevanje rogov, opravil sem tudi svoj delež klanja. Danes se sprašujem s perspektive starega in novega sebe, kaj humano pomeni pri načinu, na katerega se uporablja? Stari jaz pravi: "Čudno, da bi to besedo povezovali z mesom, mlekom in jajci, ampak hej, če se več proda, zakaj pa ne?" Novi jaz pa sprašuje: "V starih časih bi lahko, in tudi sem, živali vzgajal prijazno in skrbno, kako pa sem jim kazal usmiljenje?" Usmiljenje - to enkratno človekovo lastnost, da se vzdrži nasilnega ravnanja."

Več o bivših rejcih živali za meso in mleko, ki so postali vegani, si lahko ogledate tukaj.

11. Humana reja živali ne obstaja

Pujsi v zadnjih trenutkih svojega življenja, na tovornjaku, ki jih bo raztovoril v klavnici. Foto: Toronto Pig Save

Sam obstoj oznak, kot so "iz proste reje," "talna reja" in "certificirano humano" dokazuje povečano skrb družbe za dobrobit živali, ki jih redijo za hrano. Toda vsakič, ko porabniki mesa, jajc ali mleka zagovarjajo "humano" ravnanje z živalmi na kmetijah, se soočijo z neizogibnim paradoksom: gibanje za boljše ravnanje z živalmi temelji na ideji, da živalim ne smemo povzročati nepotrebnega trpljenja; ubijanje živali, ki jih nimamo nobene potrebe jesti, pomeni višek nepotrebnega nasilja.

Za razliko od živali, ki ubijajo druge živali za hrano, imamo mi izbiro. One ubijajo iz potrebe, medtem ko nas večina to počne za užitek okusa ali ker je to najbolj enostavno. Moralna razlika med ubijanjem iz potrebe in ubijanjem iz užitka je ogromna. Kadar lahko izbiramo, ali bomo življenje ohranili ali vzeli, povzročanje nasilja in ubijanje drugih samo zato, ker nam je všeč okus, in zato, ker se ne morejo braniti, ni niti zdaleč humano. Moč ne pomeni/daje tudi pravice.

Mnogo najhujših okrutnosti, ki jih živalim povzročajo na farmah za industrijsko rejo, je tudi vsakodnevna praksa na malih kmetijah s prosto rejo živali, celo na najboljših, tistih s certifikatom "humano". Te vključujejo: spolno nasilje in izkoriščanje reproduktivnega cikla, sistematično uničevanje materinstva, strašno boleča pohabljanja brez anestezije ter onemogočanje osnovnih nagonov in vzgibov, ki so za osnovno dobrobit živali bistvene.

Več o tem na: A Closer Look at What So-Called Humane Farming Means.

12. Živeti naše vrednote pomeni živeti vegansko

Colleen Patrick-Goudreau in vol Linus v zatočišču Farm Sanctuary. Foto: Connie Pug

“Delaj drugim, kar želiš, da bi drugi delali tebi. Če se strinjate s tem rekom, potem že sprejemate veganstvo.” — Andrea Kladar

Ocenjujejo, da 98% človeškega nasilja do živali izhaja iz naše izbire hrane. Vendar pa je znanost neizpodbitno dokazala, da za razvoj ne potrebujemo mesa, mleka ali jajc. Ko enkrat razumemo, da prehranjevaje z živalmi ni pogoj za dobro zdravje, in če imamo dostop do polnovredne rastlinske hrane, pa se kljub temu odločimo za prehranjevanje z živalmi, je to odločitev za nasilje in ubijanje živali iz užitka - samo zato, ker mi je všeč okus.

Nasilje nad živalmi pa je v nasprotju z osnovnimi skupnimi vrednotami - kar je tudi razlog, da na primer pasjim bojem nasprotujemo iz principa. Nasilja nad živalmi, v prvem primeru za užitek, v drugem za denar, ne moremo razlikovati.

Edini način, da naše vrednote res nekaj pomenijo - edini način, da naše vrednote dejansko postanejo naše - je njihovo uresničevanje v svobodnih izbirah. Vsak dan imamo možnost živeti svoje vrednote ob izbiranju naše prehrane. Če nam prijaznost pomeni več kot nasilje, če nam sočutje pomeni več od povzročanja nepotrebnega nasilja in trpljenja, je edini dosledni izraz naših vrednot veganstvo.
_________________________________________

Opomba avtorice: Pomembno je prepoznati, da veganstvo ni zgolj prehrana. Naša družba je dobesedo zgrajena na izkoriščanju živali, od oblačil in kozmetike, hišnih čistil in krutih poskusov na živalih v medicini, do komercialne reje hišnih živali. In čeprav živeti vegansko vključuje izogibanje uporabi živali na vseh področjih življenja, so odločitve o tem, katero hrano bomo jedli, pomembno izhodišče.

Več o veganskem načinu prehranjevanja v vodnikih Guide to Going Dairy Free in Guide to Veganizing Your Favorite Egg Dishes (z nasveti za kuhanje in pečenje brez jajc). Oglejte si tudi osnovni pregled hranljivosti veganske hrane. Vprašanja o B12?


Če želite izvedeti več o načinih  izkoriščanja živali in kaj lahko naredite, da se stanje izboljša, si oglejte dokumentarna filma The Ghosts In Our Machine in Zemljani. Obiščite tudi vegankit.com.


Ashley Caps


V izvirniku: 12 Important Reasons to Go Vegan in 2015 objavljeno na FreeFromHarm.org
Prevod z dovoljenjem avtorjev: Veganska iniciativa 

Izjava ob sprejemu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob

29. novembra 2014, le 14 dni po seji vlade, je stopila v veljavo spremenjena Uredba  o določitvi divjadi in lovnih dob. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kljub nasprotovanju in strokovnim utemeljitvam sprejelo spremembe Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob, ob tem pa navedlo, da je upoštevalo ugovore in predloge, podane s strani zagovornikov pravic živali, kar ne drži. Predstavniki nevladnih organizacij, ki so podale pripombe na predlagano spremembo Uredbe, so bili oktobra 2013 povabljeni na pristransko voden usklajevalni sestanek, na katerem jim je bil odmerjen izredno kratek čas za podajo pripomb in predlogov, sklicatelj sestanka pa vprašanj ter soočanja stališč ni dovolil. O nadaljevanju postopka niso bile obveščene (vse) na sestanku prisotne nevladne organizacije.

Januarja 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: Ministrstvo) objavilo povzetek predlogov za spremembo in dopolnitev Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (v nadaljevanju: Uredbe), ki so jim jih poslali Lovska zveza Slovenije (v nadaljevanju: LZS), Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju: ZGS) in ERICo d.o.o. Predlogi so vključevali podaljšanje lovnih dob na določene vrste živali (jelen, divji prašič, pižmovka, siva vrana, šoja, sraka, raca mlakarica, muflon, lisica, fazan) ter uvrstitev nekaterih vrst živali, na katere je bil lov predhodno prepovedan, med (lovno) divjad (šakal, golob grivar, sloka, kozica, kreheljc, črna liska, ruševec, kormoran). Nadalje so podali predloge o izpustu določenih gojenih živali in lovu nanje ter spremembi določil glede uporabe pasti, katerih uporaba naj bi bila dovoljena v širšem obsegu.

Že februarja je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (v nadaljevanju: DOPPS) sestavilo dokument z naslovom Pripombe na predlagane spremembe o določitvi divjadi in lovnih dob, v katerem opominjajo, da so vrste ptic, ki so predlagane za uvrstitev med (lovno) divjad, ogrožene, v nekaterih primerih pa je lov nanje prepovedan na celotnem območju Evropske unije. Nadalje je DOPPS v svojem dokumentu izpostavil, da niti za te niti za druge vrste ptic ne obstajajo ekološki razlogi za lov nanje, trditve o škodi, ki naj bi jo ptice povzročale, pa so nedokazane in pavšalne. Izrazilo je zaskrbljenost nad negativnimi posledicami vzreje ptic ter kasnejšega izpusta in lova nanje, nad vnosom toksičnega svinca v okolje (in na kmetijske površine), ki je posledica lova na ptice, ter nad dejstvom, da je lov moteč (in pogosto smrtno nevaren) tudi za vrste ptic, ki niso uvrščene med (lovno) divjad. DOPPS nasprotuje tudi uporabi pasti. Sledi temeljita in strokovna utemeljitev ter opomba, da gre pri lovu za finančno in rekreativno funkcijo za relativno majhno skupino ljudi.

27. februarja 2013 je LZS povedala: "usklajevanje je predvideno v kratkem in tam bodo lahko sodelovale vse zainteresirane organizacije."

21. marca 2013 je bilo v Dnevniku objavljeno strokovno mnenje dr. Mihe Krofla, raziskovalca na Biotehniški fakulteti, da bi bilo kakršno koli poseganje v populacijo šakala, tega srednje velikega predstavnika psov, ki je (bil) v Sloveniji zaščiten od leta 2004, neodgovorno in nestrokovno.

Dne 3. aprila 2013 se je odzval tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in izpostavil, da so predlogi slabo utemeljeni in v nasprotju z moderno naravovarstveno miselnostjo, ter predlagal, da ministrstvo ponovno preuči namen in delovanje LZS in se temu primerno odloči, ali ni morda potrebno LZS odvzetu status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.  

Nato je 10. aprila 2013 Ministrstvo pozvalo društva in širšo javnost k oddaji svojih predlogov za spremembo in dopolnitev Uredbe, čemur je namenilo (zgolj) 14 dni časa. Veganska iniciativa ter številna druga društva in posamezniki smo izrazili nasprotovanje predlaganim spremembam in dopolnitvam Uredbe ter izrazili željo po zmanjšanju obsega lova v Republiki Sloveniji, kjer lovci vsako leto pobijejo zelo visoko število živali, podatki pa so dostopni le za nekatere izmed vrst živali, ki jih lovijo.

Veganska iniciativa je na Ministrstvo v veljavnem roku poslala pripombe, v katerih je podala željo in razloge za zavrnitev predlaganih sprememb in dopolnitev Uredbe. Opomnila je, da se državljani in državljanke Republike Slovenije zavzemamo za prijazen in spoštljiv odnos do živali, kar je bilo marca 2013 s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali (ZZZiv-c) še dodatno potrjeno, ter da z novim zakonom nesmiselno ubijanje in mučenje živali ni dopustno. Sprejetje sprememb in dopolnitev Uredbe, kot so predlagane v pobudi in razvidne iz povzetka, ki ga je januarja 2013 objavilo Ministrstvo, bi pomenilo velik korak nazaj glede na obstoječo zakonodajo in uveljavljene standarde. Veganska iniciativa je v svojih pripombah tudi jasno izrazila (in utemeljila), da dodajanje katerih koli živalskih vrst na seznam lovnih živali ni sprejemljivo.  

Opomnila je še, da so nedavne peticije (Za Slovenijo brez krzna, Za Slovenijo brez cirkusov, Za moratorij na odstrel volkov) pokazale, da je slovenska javnost zelo občutljiva za ta vprašanja in se močno zavzema za zaščito živali pred preganjanjem in ubijanjem, ki se izvajata iz koristoljubnih razlogov peščice ljudi, ki ne upoštevajo niti teh pravic, ki jih živalim zagotavljajo trenutno veljavna zakonodaja in predpisi. Takratni dogodki ob odstrelu medvedje družine in mlade volkulje pa so pokazali, da se lov izvaja samovoljno in v nasprotju z dobro utemeljenimi stališči strokovne javnosti. Veganska iniciativa je v pripombah na spremembe Uredbe zapisala tudi, da upa in pričakuje, da bo Ministrstvo na podlagi dosedanjega razvoja dejavnosti za zaščito živali in njihovih pravic, javnega mnenja v Republiki Sloveniji ter utemeljenih argumentov naravovarstvenih organizacij in strokovnjakov zavrnilo pobudo za spremembo Uredbe. 

DOPPS je izdal tudi peticijo Preprečimo lov na ogrožene vrste ptic, ki jo je podprlo preko 60 slovenskih društev, zvez in iniciativ, vključno z Vegansko iniciativo, slovenskimi športniki ter številnimi drugimi posamezniki.

8. maja 2013 je Ministrstvo na svojih spletnih straneh objavilo novico, v kateri navaja, da še ni pripravilo osnutka Uredbe, da pa so prejeli predloge različnih organizacij (tudi Veganske iniciative). Napovedalo je, da v maju ali juniju namerava sklicati usklajevalni sestanek z vsemi, ki so podali svoja mnenja, in zaključilo, da bodo vse predlagane vsebinske spremembe in dopolnitve “obravnavane na usklajevalnih sestankih, pri čemer bodo v prvi vrsti pomembni dokazljivi podatki, strokovna argumentacija na načelih tako varstva in zaščite narave kot lova ter širok ekosistemski pogled. Le takšne predloge bo MKO vključil v spremembo omenjene zakonodaje. Ta bo seveda v skladu z rednim postopkom sprejemanja vladne uredbe vključevala tudi javnost.”

Do usklajevalnega sestanka je prišlo šele 15. oktobra 2013. Dan poprej so DOPPS, Umanotera in skupnost Tretji člen skupaj s podporniki, med katerimi je bila tudi Veganska iniciativa, predali 9406 podpisov proti lovu na ogrožene ptice in na splošno proti lovu za razvedrilo in osebno korist. Pogovor pri ministru za kmetijstvo in okolje mag. Dejanu Židanu se je zaključil z ministrovim zagotovilom, da bodo ptice v Sloveniji varne.   

Predaja 9.406 podpisov peticije ministru Židanu.

Na RTV Slovenija so 14. oktobra 2013 poročali o tem dogodku in navedli, da lovci v Sloveniji vsako leto postrelijo 40.000 različnih vrst ptic, ta podatek pa kar bode v ušesa ob besedah ministra Židana v tem istem prispevku, ko pravi: “Te lepe živali so varne.” 

Kako je potekal usklajevalni sestanek 15. oktobra 2013, najlepše opiše na spletnih straneh Dela objavljen prispevek Frčalo bo perje: veliko za, malo proti; Lovska druščina je lahko streljala z vsemi topovi, zagovorniki ptic pa so tudi imeli pravico čivkati. Če na kratko povzamemo, šlo je za dolg monolog predstavnikov lovskih krogov, DOPPS-u je bilo dovoljeno govoriti približno 10 minut, ostalim prisotnim zagovornikom pravic živali pa le po nekaj minut. Vprašanja, tehtanje argumentov in soočanje stališč niso bili dovoljeni.

O poteku usklajevalnega sestanka je pisal tudi DOPPS in izpostavil sledeče napake:

• Sestanek je vodil Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je tudi sam vpliven član lovske organizacije; sestanek tako ni mogel biti voden nepristransko.
• Kljub temu, da je več organizacij za varstvo živali in narave predlagalo odpravo lova na nekatere vrste divjadi, Jakša te točke ni uvrstil na dnevni red; ko je bil na to opozorjen, je zavrnil spremembo dnevnega reda.
• Način vodenja sestanka ni omogočal razprave. Predsedujoči je vsaki organizaciji namenil 10 minut za predstavitev njenih stališč, ni pa dovolil vprašanj in tehtanja argumentov. Po uri in pol monologov je vsaki organizaciji dovolil še 3 minute za repliko, potem pa je sestanek na hitro zaključil, ne da bi dopustil soočenje argumentov za eno samo vsebinsko vprašanje.
• Jakšev način vodenja sestanka je izrazito favoriziral predstavnike lovskega interesa.

Veganska iniciativa je po sestanku v kolumni na portalu Pes moj prijatelj dne 30. oktobra 2013 izpostavila, da je zaskrbljujoče razmišljanje Jošta Jakše, ki je večkrat poudaril, da je potrebno skleniti kompromis med obema stranema. Kompromis med slabo in dobro rešitvijo v primeru zakonodaje namreč ni zaželen - bistvena naloga direktorata je, da uveljavi strokovno podprto odločitev in spoštuje mnenje javnosti. Slednje pa je predsedujoči pogosto označil kot grožnjo postopku, namesto kot njegovo oplemenitenje, in pri tem spregledal demokratično dolžnost udeležbe javnosti v postopkih spreminjanja zakonov. V isti kolumni smo zapisali še, da nasprotujemo vsakršnemu dodajanju živalskih vrst in daljšanju lovnih dob – živimo namreč v okolju, kjer smo z razpršeno gradnjo, prometom, avtocestami in drugimi cestami, uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, regulacijo vodotokov, z onesnaževanjem vod, gozdov in zraka ter nenazadnje z okoljskimi spremembami do takšne mere posegli v življenjski prostor živali, da je vsakršno dodatno poseganje nedopustno. V prvi vrsti pa seveda nasprotujemo vsakršnemu lovu na živali.

Preganjanja, poškodovanja in ubijanja živali ni mogoče razumeti drugače kot mučenje – ljudje nimamo več nikakršnih razlogov, da bi to počeli – naše preživetje ni nikoli na kocki, življenje posamezne živali pa vsakokrat. 

Nato se dolgo ni zgodilo nič. 3. novembra 2014 je Ministrstvo, sedaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, objavilo predlog za obravnavo Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob, pri pripravi katere je bila prisotna zgolj lovska druščina (kljub opozorilom, da je že usklajevalni sestanek bil voden izrazito pristransko), o objavi pa, kolikor nam je znano, ni bil obveščen nihče, ki je bil prisoten na usklajevalnem sestanku leto poprej (kljub zagotovilom Ministrstva, ki je maja 2013 zapisalo, da bo v skladu z rednim postopkom sprejemanja vladne uredbe vključena tudi javnost). V dokumentu je navedeno, da je gradivo bilo objavljeno na E-demokraciji 11. septembra 2014, vendar o tem (ali kakršnem koli napredku v zvezi z Uredbo) Veganska iniciativa (in, kolikor nam je znano, tudi drugi udeleženci usklajevalnega sestanka, ki so Uredbi nasprotovali), ni bila obveščena. Nadalje dokument navaja neresničen podatek, da so predlogi sodelujočih organizacij v fazi priprave sprememb Uredbe bili večinoma upoštevani. Prav tako ne navaja razlogov za neupoštevanje. 

13. novembra 2014 je sledila seja vlade in že 14 dni kasneje, 29. novembra 2014, je v veljavo stopila spremenjena Uredba. Ta dovoljuje lov na šakala, podaljšuje lovne dobe ter uzakonja lov na vse vrste divjadi s pastmi.

17. novembra 2014 je Dnevnik ponovno objavili poročilo strokovnjakov z Biotehniške fakultete, ki nasprotuje lovu na šakale.

Po mnenju dr. Mihe Krofla z Biotehniške fakultete je kakršno koli poseganje v populacijo šakala neodgovorno in nestrokovno. Foto: Miha Krofel.

Veganska iniciativa v celoti zavrača vodenje in postopek sprejemanja Uredbe, ki zagovornikom živali in narave ni omogočal razprave in sodelovanja pri nastajanju besedila, zato Veganska iniciativa pri Uredbi praktično ni mogla sodelovati, čeprav je, skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami, to želela. Opozarja na sledeče napake:

• Pristransko vodenje in potek usklajevalnega sestanka dne 14. oktobra 2013, kot je to opisano zgoraj; favorizirani so bili predstavniki lovskega interesa, ostalim je bilo namenjenega komaj kaj časa, razprava ni bila omogočena.  • Na usklajevalnem sestanku ali kmalu po njem ni bilo nakazano, kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje razprave v kakršni koli obliki. • Prvotne pripombe in predlogi, podani v roku od objave predloga spremembe Uredbe do  24. aprila 2013, niso objavljeni. • Predlog Uredbe z dne 3. novembra 2014 navaja, da je bila v razpravo vključena vsa strokovna javnost, ki pa v roku 30 dni ni podala nobene pripombe. Glede na objavo seznama organizacij, ki so sodelovale v fazi posveta, se postavlja vprašanje o razlogih za nerazkritje seznama institucij in/ali posameznikov, ki domnevno predstavljajo strokovno javnost in so bili vključeni v razpravo in se s predlogi v celoti strinjajo, kot je navedeno v Uredbi. • Trditev v predlogu Uredbe z dne 3. novembra 2014, da so bili predlogi navedenih organizacij v fazi sprememb večinoma upoštevani, ne drži. • Mnenja, predlogi in pripombe predlagateljev v predlogu Uredbe z dne 3. novembra 2014 niso navedeni. • Bistvena menja, predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani, v predlogu Uredbe z dne 3. novembra 2014 niso navedeni, prav tako niso navedeni razlogi za njihovo neupoštevanje. • Presoja posledic sprejema Uredbe je bila opravljena le za zakonodajno področje, številne druge presoje, vključno s posledicami za okolje, pa niso bile narejene. • Zaradi neobveščanja o poteku postopka na vsebino Uredbe ni bilo mogoče vplivati nanjo niti preprečiti njenega sprejetja.

Ob vsem tem ni čudno, da so mnogi posamezniki osupli in zaskrbljeni, ko berejo predlog Uredbe z dne 3. novembra 2014, ki nakazuje, da so bili upoštevani predlogi in pomisleki Veganske iniciative in drugih organizacij, in se sprašujejo, ali te iniciative in društva, ki zase pravijo, da zagovarjajo pravice živali in delujejo v njihovo dobro, pravzaprav govorijo eno, delajo pa drugo. Navedbe v vladnem dokumentu so zavajajoče in škodujejo dobremu imenu in kredibilnosti Veganske iniciative (in drugih organizacij ter posameznikov) ter dolgoročno tudi dobrobiti živali, za katero se Veganska iniciativa brezkompromisno zavzema. Zaradi odsotnosti specifikacije parametrov »bistvenosti« v pričujočem kontekstu je zavajajoča tudi trditev v dokumentu, da bistvenih mnenj, predlogov in pripomb, ki se niso upoštevali, ni bilo. Veganska iniciativa tovrstne očitke zavrača. Mnenja in predlogi, podani s strani Veganske iniciative v fazi posvetovanja, večinoma niso bili upoštevani. Stališče Veganske iniciative do lova, ki ga je podala tako na usklajevalnem sestanku kot v javni izjavi z dne 30. oktobra 2013, pa je jasno in ne dopušča samovoljne interpretacije. 

Veganska iniciativa Uredbo v celoti zavrača zaradi načina njenega sprejemanja in spornosti njene vsebine ter zaradi dejstva, da so njeni predlagatelji ves čas tudi v izrazitem navzkrižju interesov - lovci tako rekoč sami določajo, katere živali, koliko in kdaj se jih bo smelo loviti, niti strokovna javnost niti civilna družba pa na to ne moreta vplivati, kar je v demokratični in pravni državi popolnoma nesprejemljivo.

Izvajanje spremenjene Uredbe je po mnenju Veganske iniciative potrebno zaustaviti, dokler ne pride do iskrene in korektne strokovne in javne razprave ter sprejema drugačne uredbe, ki bo živali res zaščitila, ne pa omogočala lova v še večjem obsegu. Hkrati pa bi bilo nujno ponovno presojati tudi o dovoljenjih za odstrel medvedov in volkov.

Želimo demokratično sodelovanje v postopku nastajanja uredbe, ki bi morala v prvi vrsti zaščititi živali, naravo pa zavarovati prav proti takemu ravnanju lovcev in pred razmahom lovske dejavnosti v Sloveniji. Vsi, ki nedavno sprejeti Uredbi nasprotujemo že od začetka, bi svoje nestrinjanje brez dvoma izrazili tudi ob navidezno usklajenem predlogu, ki je bil sprejet, če bi le bili o njem obveščeni.

Od vlade tako pričakujemo, da bo spoštovala svoje zaveze in veljavno zakonodajo o varstvu živali in zaščiti narave ter zagotovila, da se bodo pri sprejemanju uredbe, ki odloča o življenju živali, ki so v tem primeru na nemilost prepuščene lovcem, upoštevali tudi njihovi interesi.

Ob svetovnem dnevu veganstva

Na današnji dan že dvajseto leto zapored obeležujemo svetovni dan veganstva, letos pa mineva tudi 70 let od uvedbe izrazov vegan in veganstvo ter ustanovitve The Vegan Society. Svetovni dan veganstva in tudi ves november,  ki je svetovni mesec veganstva, sta za vegane priložnost, da prijateljem in družinskim članom pomagamo razumeti, zakaj je za nas tako pomembno, da se prehranjujemo, oblačimo, obuvamo in živimo vegansko, in kako lahko vsak posameznik pripomore k bolj pravičnemu svetu, ki ne bo temeljil na izkoriščanju drugih čutečih bitij, ki bo varčnejši z viri hrane in vode ter bo mnogo manj onesnaževal planet, naš skupni dom. 

Vegani stremimo k bolj sočutnemu svetu, to pa ne pomeni, da tisti, ki (še) niso vegani, nimajo podobnih želja. Mar si ne delimo želje po odpravi vojn in nasilja med ljudmi? Mar si tisti, ki niso vegani razen morebitnih redkih izjem želijo, da bi živali čim bolj trpele? Če bi bilo tako, potem bi nekdo ob zalogaju mesa užival ob misli, da je za ta zalogaj nekdo izredno trpel. Užival bi recimo ob predstavi o pujsu, ki so mu že kot dojenčku na živo odrezali rep in ga kastrirali, naslednjih nekaj mesecev pa je preživel v prostoru, ki mu ne moremo reči drugače kot zapor ali koncentracijsko taborišče, naposled pa so ga, še preden bi dosegel odraslo dobo, poslali na strašljivo pot, ki se konča v zgradbi, kjer so tla prekrita s krvjo, prostore med stenami pa polnijo srce parajoči kriki. Ko prispe do te zgradbe in ga ljudje z udarci po rampi potiskajo vroti vhodu, pujs lahko upa samo še na to, da bo jekleni bat, ki mu ga bo pištola skozi lobanjo potisnila v možgane, zadel pravo mesto in se ne bo zavedal, ko ga bodo obesili na kavelj, mu prerezali vrat in naposled z vrelo vodo odstranjevali kocine z njegovega umirajočega telesa. Le kdo bi užival ob takšnih prizorih?

Ne, medtem ko z užitkom in veseljem pomislijo, kako lepa in dišeča je bila jagoda, ki so jo utrgali na vrtu, kako bohotna je odrezana glava solate in kako vabljiv krompir, ki so ga izkopali, ljudje razen zelo redkih izjem ne želijo misliti na to, kaj se je moralo zgoditi, da se je na njihovi mizi znašel zrezek, kos sira ali jajce. Zato je mnogim celo zelo težko sedeti za isto mizo z veganom. Če bi si priznali resnico, potem bi morali ugotoviti, da je njihovo početje v nasprotju z njihovimi vrednotami, ki obsojajo zasužnjevanje, posilstvo, mučenje, umor. Zato so pogovori med vegani in tistimi, ki to (še) niso, pogosto zelo zahtevni, nabiti so s čustvi in se navadno končajo z večjo ali manjšo zamero na obeh straneh. Naša naloga je, da smo v tovrstnih soočenjih čim bolj razumevajoči do sogovornikov, njihova dolžnost (če to priznajo ali ne) pa, da se soočijo z dejstvi in si pričnejo odstrinjati tančice z oči.

Teh tančic je veliko in so različnih vrst. Nekaj jih ustvari družba: izdelki živalskega izvora so "normalni", "tradicionalni" in zato potrebni. Nekateri izdelki živalskega izvora kažejo tudi na izbran okus ali visok družbeni status. Mnogo jih pa ustvari živalska industrija, ki se dobro zaveda nelagodja, ki ga občutijo potrošniki, če se le za trenutek zavedo, da je takoimenovani "zrezek" na njihovem krožniku pravzaprav del telesa živega bitja, ki je imelo starše, ki bi tako kot človeški starši naredili vse, da bi jih zaščitili pred trpljenjem; bitja, ki je imelo rado sonce, zrak, svobodo, ki je ljubilo življenje tako kot mi. Enako velja za tako imenovano mlečno industrijo, ki se na vse kriplje trudi prikriti resnico o tem, da je mleko živali namenjeno otrokom teh živali ter da v naravi ne obstaja nobena druga vrsta živih bitij, ki bi iz takšnih ali drugačnih za lase privlečenih razlogov še v odrasli dobi uživala mleko, ki je dejansko namenjeno otrokom neke druge vrste. Zato živilska industrija izumlja izraze kot "srečne krave" in "srečne kokoši" in z ničvrednimi nalepkami ter praznimi besedami ljudem ponuja lažno predstavo, da s svojimi izbirami ne povzročajo trpljenja. Lahko bi izpostavili še mnogo drugih tančic živilske industrije, a žal ta v svoji dejavnosti ni osamljena. Podobne metodologije morajo za svoj obstoj uporabljati tudi farmacevtska, modna, pohištvena in avtomobilska industrija ter celo industrija, ki "proizvaja" izdelke za hišne ljubljenčke.

Grozote, ki jih te tančice  skušajo zakriti, so enakovredne in nekajkrat bolj množične kot najhujše grozote, ki smo jih ljudje v zgodovini zagrešili nad pripadniki drugih ras. Ob tem najbrž ni treba posebej poudariti, da se te grozote nad živalmi dogajajo nepretrgoma skozi vso zgodovino, v našem času pa so dosegle rasežnosti, ki ne ogrožajo samo obstoja naše vrste, temveč vsega življenja na planetu, kot ga poznamo.

Na srečo je veganska ponudba v trgovinah iz meseca v mesec večja. Britanski časnik The Guardian danes celo poziva podjetja in trgovine, naj na tržišču še povečajo delež izdelkov brez sestavin živalskega izvora, to pa naj na embalaži tudi jasno označijo.

In kaj je zaznamovalo preteklo leto?

Evropska državljanska pobuda za prepoved poskusov na živalih Stop Vivisection je z uradno potrditivijo uspešno zaključila zbiranje podpisov in se pripravlja na predstavitev argumentov Evropski komisiji ter javno  obravnavo v Evropskem parlamentu.

Zelo pomembna posredna podpora v prid omenjeni pobudi je (zaenkrat v obliki pomislekov) prišla tudi iz tistih znanstvenih krogov, ki so doslej poskuse na živalih goreče zagovarjali. British Medical Journal je junija letos objavil članek, ki z znanstvenega stališča zavrača poskuse na živalih, isto temo sta izpostavila tudi uvodnik odgovorne urednice ter naslovnica.

Vedno pogosteje beremo tudi o prepovedih cirkusov z živalmi v državah širom sveta - v zadnjih mesecih se je to zgodilo v Indiji, Kataloniji ter na Malti, v Sloveniji pa prepoved velja od januarja letos. Pod pritiski aktivistov in javnosti kloni tudi krznarska industrija: v preteklem letu smo se veselili novic o zaprtju nekaterih trgovin in farm v Evropi in Severni Ameriki, v Sloveniji pa bo 1. januarja 2015 v veljavo stopila prepoved gojenja živali zavoljo krzna ter lova nanje.

V preteklem letu je v Sloveniji vzklilo posestvo Koki, kjer je do sedaj zatočišče in dom našlo že približno 30 živali, rešenih iz živinorejske industrije. Veganska iniciativa je ponosna posvojiteljica dveh prav posebnih deklet s posestva, račke Elle in putke Fride.

Celo slovenska literarna ponudba je v preteklem letu postala bogatejša za eno vegansko slikanico za otroke: v slovenskem prevodu je namreč izšla knjiga Veganstvo je ljubezen avtorice in ilustratorke Ruby Roth.

Naj zaključimo s pozivom našim prijateljem, sodelavcem, znancem ter drugim še-ne-veganom: le pogumno se ozrite v svoje srce, ljudje, vaše vrednote so pomembnejše od okusa sira ali teksture zrezka. Priznajte si, da so življenje, svoboda in odsotnost trpljenja - pravice, ki pripadajo vam - tudi pravice, ki po rojstvu pripadajo vsem živim, čutečim bitjem, in če nam, ljudem, ni potrebno jesti živali, se oblačiti vanje ali jih kakor koli drugače izkoriščati, potem je prav, da tega tudi ne počnemo. Iskreno vas vabimo, da se v tem mesecu prehranjujete vegansko in ugotovite, da to ni noben bavbav, religija ali odrekanje, in upamo, da se ob koncu meseca ne boste več ozirali nazaj, temveč boste ponosno odkorakali veganstvu naproti.