Poletje je čas za veganstvo

Vsak dan v letu je pravi za veganstvo, nedvomno pa je poletje tisti letni čas, ko je najlažje narediti prvi korak.

Vrtovi se bohotijo v bogastvu sadja in zelenjave in poleti vsi pogosteje posegamo po lažji, sveži hrani. Če primerjate svojo poletno in zimsko garderobo, boste ugotovili, da se poleti v manjši meri ali pa sploh ne odevate v oblačila in obutev, ki vsebujejo izdelke živalskega izvora (na primer usnje in volno), ter raje izbirate zračne tkanine, platnene superge in sandale. Poletje je navsezadnje tudi čas počitnic in dopustov, ki kar kličejo po novih podvigih. 

Za tiste med vami, ki že nekaj časa odlagate odločitev, da postanete vegani oziroma veganke, je zdaj, prav zdaj, pravi čas za to. Tiste, ki o tem še niste razmišljali, pa pozivamo, da preživite to poletje vegansko in  izkusite, kaj pomeni živeti nenasilno. Kar pogumno in brez skrbi - ničesar, prav ničesar ne morete izgubiti, lahko pa ogromno pridobite.

Ste z nami? Gremo! Vegansko poletje, prihajamo! 

Da bodo vaši začetni veganski meseci kar se da enostavni, je tukaj 

10 nasvetov za vaše prvo vegansko poletje:

1. Izkoristite obilico sezonskega sadja in zelenjave.

Privoščite si vse vaše najljubše sadje in solate. Z jedilnika takoj črtajte vsa živila živalskega izvora in temu primerno pospravite tudi hladilnik. Založite ga s svežim sadjem in zelenjavo, rastlinskim mlekom (odkrijte svoj najljubši okus; na voljo je ovseno, kokosovo, riževo, sojino, ječmenovo, lešnikovo, mandljevo, konopljino in še mnogo drugih vrst), zavojčkom tofuja ali sejtana (na voljo je veliko vrst), lahko si privoščite tudi veganski namaz, sojin jogurt ter sojin ali rižev sladoled. Že po nekaj dneh se vam bo popravil okus in zmeraj manj pogosto - če sploh kdaj - boste sploh pomislili na svoje stare prehranjevalne navade. 

2. Naučite se pripraviti pet novih jedi.

Če boste s svojega jedilnika zgolj izključili vse neveganske jedi, ne boste pa vključili ničesar novega, se lahko pri mizi hitro pričnete dolgočasiti. Veganska hrana pa še zdaleč ni dolgočasna! Sedaj je pravi trenutek, da pričnete odkrivati svoje kulinarične sposobnosti ter mavrico novih okusov in tekstur. Naučite se nekaj novih receptov in komaj boste opazili, da na vašem krožniku ni več izdelkov iz kravjega mleka in drugih živil živalskega izvora. Na našem blogu z recepti, Kuharija Veganske iniciative, boste našli obilico idej za nove jedi. Obiščite tudi druge slovenske kuharske bloge in spletne strani (pomagajte si na primer s tem seznamom), snemite zbirko receptov v pdf obliki ali pa si pomagajte z vegansko kuharsko knjigo (na primer 88 prigod v kuhinji).

3. Kupite vegansko zaščito pred soncem.

Poskrbite, da je krema za sončenje, ki jo kupite, veganska. Lavera, UVbio, Eco Cosmetics in Alverde je le nekaj veganskih krem, ki jih lahko najdemo na policah slovenskih trgovin. Prav tako poskrbite, da so veganski vsi drugi izdelki za osebno higieno in nego. To pomeni, da niso testirani na živalih in da ne vsebujejo sestavin živalskega izvora. To slednje proizvajalci in trgovci pogosto radi zamolčijo. Zato ni dovolj, da je na izdelku oznaka “cruelty-free”, ki se nanaša zgolj na testiranje izdelka, temveč se prepričamo, da ima izdelek tudi vegansko oznako oziroma deklaracijo, da ne vsebuje sestavin živalskega izvora. 

4. Bodite pozorni na sestavo oblačil in obutve.

Ko izbirate, kaj boste oblekli in obuli, bodite pozorni na sestavo. Ne nosite oblačil, ki vsebujejo svilo, volno, usnje ali krzno. Če je le mogoče, naj isto velja za obuvala, ki so že v vaši omarici za čevlje. Če to poletje nakupujete nova oblačila in obutev, poskrbite, da so veganska. Četudi se boste na poletnih razprodajah morda morali odreči nakupu usnjenih natikačev po zelo ugodni ceni, bo večja nagrada védenje, da s svojim nakupom niste prispevali k trpljenju. 

5. Ne pozabite na omarico s čistili. 

Trenutno v Evropi še ni zakona, ki bi prepovedoval testiranje gospodinjskih in drugih čistil na živalih. Prav tako ta sredstva pogosto vsebujejo sestavine živalskega izvora (mehčalec ali sredstvo za pranje perila, na primer, lahko vsebuje maščobo iz konj ali ovc, ki je na etiketi navedena zgolj kot “surfaktanti”). Veganska in ekološka čistila so po navadi res nekoliko dražja, vendar so tudi brez strupenih snovi, ki škodujejo okolju, pa tudi samim uporabnikom. Marsikateri izdelek za čiščenje pa lahko nadomestimo tudi z mešanico kisa in vode.

6. Obiščite zatočišče in spoznajte živali v pravi luči.

Telesa krav, pujsov, konjev, kokoši in drugih živali so na policah in v hladilnikih vsakega supermarketa. Kolikokrat pa ste že imeli priložnost spoznati kakšnega posameznika teh vrst? Obiščite zatočišče, kjer živali ne izkoriščajo, temveč jim omogočajo mirno življenje. Nam najbližja zatočišča  so kmetija Valpatič, hrvaško zatočišče Ianua in avstrijsko zatočišče Gut Aiderbichl. Pred obiskom je priporočljivo, da zatočišče kontaktirate in se najavite ter povprašate, kaj lahko prinesete za živali.

7. Obiščite veganski sejem, piknik ali večerjo.

Veganski sejmi so odlične priložnosti za druženje, pa tudi nakup hrane, obutve, literature, kozmetike in čistil. Morda ste se v preteklih tednih že udeležili kakšnega veganskega dogodka - dobrodelnega piknika v Škofji Loki, Vegafesta v Mostecu ali Eko družinskega piknika v Žalcu. To poletje bo prireditev še veliko. Predlagamo obisk Veganmanie (Gradec: 5. in 6. julij, Celovec: 16. avgust, Zagreb: 5. in 6. september), veganska ponudba bo tudi na festivalu Vegetariano v Gorici (4. - 6. julij) in Vegetarijanskem pikniku (in No Border Jam festivalu) na Limbuškem nabrežju pri Mariboru (10. avgust). Junija sta napovedana tudi VegaFriday dogodka v Kopru (20. junij) in v Mariboru (27. junij).

8. Vegansko naj bo tudi vaše poletno branje.

Posežite po knjigi z vegansko tematiko oziroma po knjigi, ki se posveča človekovemu odnosu do živali. V slovenskem jeziku so na voljo na primer

• Jej in teci. Knjiga ni zgolj pripoved ultra tekača s kuharskimi recepti. Ponuja veliko več – ponuja popolni razmislek o življenju, kdo smo in kaj hočemo, kaj si zares želimo in kako zares živimo. Več o knjigi preberite tukaj. 
• Hrana za mir. Besedilo predstavlja, kakšno prehranjevanje nas lahko pripelje do stanja zavesti, kjer sta možna mir in svoboda. Več o knjigi preberite tukaj.
• Večna Treblinka natančno razkriva izvorne korenine nacističnega načrtnega uničevanja ljudi, zasužnjevanja v sodobni družbi in klanja živali (ki ne pripadajo človeški vrsti). Več o knjigi preberite tukaj.  
• Veganstvo je ljubezen. Otroška knjiga, ki vsebuje enostavne ideje, a v svojem bistvu pravzaprav govori o demokraciji, ponudbi in povpraševanju ter našem delovanju v družbi. Prijazno in iskreno nakaže priložnost, kako lahko z ljubeznijo do živali pomagamo ustvariti boljši svet. Več o knjigi preberite tukaj, naročite jo lahko pa pri založniku.
• Zato ne jemo živali. Otroška slikanica s pristnim in sočutnim vpogledom v čustveni svet živali. Več o knjigi preberite tukaj, naročite jo lahko pa pri založniku.

Veliko besedil je prevedenih tudi na Blogu Veganske iniciative. Predlagamo na primer prispevke

• Kaj je karnizem?
• 5 razlogov, zakaj jesti meso ni “stvar osebne izbire”
• Feminizem - naslednji korak
• Prehrana, otroci in prihodnost
• Šokantna resnica o usnju
• Ali je živinoreja lahko okolju prijazna?
• Ali imata “prostost” in “prosta reja” kaj skupnega?

9. Poglobite se vase.

Vzemite si čas za refleksijo. Ko se zavestno odločamo, da s svojimi izbirami (pa naj gre za hrano ali kaj drugega) ne podpiramo trpljenja in izkoriščanja drugih čutečih bitij, se v nas marsikaj spremeni. Poglobite se v svoj odnos do soljudi, do živali, do življenja nasploh in pretehtajte svoje moralne vrednote. 

10. Pogovarjajte se z nami.

Če imate kakšno vprašanje ali zagato, boste odgovor najhitreje dobili preko Facebooka:

• www.facebook.com/veganska.iniciativa 
• www.facebook.com/groups/veganska.iniciativa
• www.facebook.com/groups/veganskireceptizatankedenarnice

Želimo vam prijetno in zabavno vegansko poletje ter še mnogo, mnogo veselih in zdravih veganskih let.

Rich Roll: Ultraman

Z rastlinsko prehrano do ekstremne kondicije

Vir slike: http://veganultraman.com/images/rich_roll_running.jpg

Ugotovitev, da stvari niso, kot bi morale biti, in da je sprememba življenjskega sloga nujno potrebna, je Richu Rollu prineslo spoznanje, da že tako preprosto opravilo, kot sta vzpenjanje po stopnicah ali igranje s hčerko, zahteva ogromno energije. Ko je z velikim naporom na predvečer svojega štiridesetega rojstnega dneva le prisopihal do lastne spalnice, je sprejel pomembno odločitev. Nastopil je trenutek streznitve, vpogleda vase in analize preteklega življenja. In ta odločitev mu bo kmalu spremenila življenje na boljše in pripomogla ne samo k temu, da postane aktiven športnik, ampak tudi človek, ki bo presegel samega sebe, šel daleč in še dlje ter podiral rekorde. In vse to s pomočjo rastlinske prehrane oziroma, kot se sam izrazi, na rastlinski pogon. Tako kot ultramaratonec Scott Jurek, čigar avtobiografija je bila prav tako pred nedavnim  prevedena v slovenski jezik, se namreč tudi Rich Roll prehranjuje izključno s hrano rastlinskega izvora.

Pri založbi Planet je pred kratkim izšla Rollova knjiga Ultraman s polnim naslovom Kako sem premagal alkoholizem in krizo srednjih let, postal eden najvzdržljivejših ljudi na planetu in odkril samega sebe. Že na prvi pogled nam postane jasno, da nas bo avtor popeljal na zanimivo popotovanje, na katerem nam bo postregel z zgodbami o svojih uspehih in padcih. Richu Rollu je uspelo, da se je iz neaktivnega moškega na pragu srednjih let prelevil v vrhunskega športnika, ki se lahko pohvali z zavidljivimi rezultati. Vse zasluge za le-te pripisuje rastlinski prehrani, saj se je v času priprav, kot tudi na tekmovanjih samih, prehranjeval izključno vegansko. S pomočjo rastlinske prehrane je dosegel odlične rezultate in na ta način utišal vse, ki so kadar koli dvomili vanj. Tudi tiste, ki so ga zasmehovali ter bili prepričani, da mu brez živalskih beljakovin nikakor ne bo uspelo.

Sprememba seveda ni prišla čez noč in tudi Rich je včasih bil povprečnež, ki je nezdravo živel in se nezdravo prehranjeval. Samega sebe opisuje kot zaležanega in predebelega odvisnika od hamburgerjev s sirom. Opiše vsebino svojega hladilnika, v katerem so v tistih časih prevladovali tipični ameriški proizvodi, kot so na primer razne salame in hrenovke, mlečni izdelki ter gazirane pijače. Po tistem večeru, ko je doživel razodetje, pa je bil trdno odločen, da mora začeti ne samo z drugačnim načinom prehranjevanja, ampak mora nujno spremeniti tudi življenjski slog. Prvi korak na dolgi in spoznanj polni poti je bil prehod na vegetarijanstvo. Toda lotil se ga je na dokaj nezdrav način - prvih šest mesecev se je prehranjeval brez mesa, rib in jajc, a precej nezdravo. Posluževal se je mnogih predelanih živil, se večkrat pregrešil z gaziranimi pijačami in pogosto jedel čips. Istočasno se je tudi začel vsakodnevno gibati, opazoval in preučeval je lastno telo ter iskal odgovor na vprašanje, katera hrana je tista, ki mu omogoča optimalno delovanje. Do rešitve je prišel takoj, ko je iz prehrane izločil vse izdelke živalskega izvora ter  večino predelanih živil. Odločil se ja za izključno veganski način prehranjevanja. Jutro je po navadi začel s presnim zajtrkom, vzljubil je kvinojo, lečo, tempeh, oreške in zelenjavo temnejših barv (ohrovt, špinačo, blitvo). Spremembe in prvi vidnejši rezultati so se pojavili zelo hitro: nenadoma je imel več energije, počutil se je lažjega, izgubil je odvečne kilograme ter povečal moč in vzdržljivost. 'Z vsakim naslednjim tednom se je moje telo spreminjalo. Postajal sem močnejši in vitkejši, spreminjal se mi je celo obraz – dokler nisem postal skoraj nerazpoznaven v najboljšem smislu' (Roll, str. 133).

Rich Roll deluje na rastlinski pogon, moč rastlin predstavlja njegovo skrivno orožje. Z rastlinsko prehrano mu je uspelo tisto, kar se nam zdi skoraj nemogoče: popolnoma je preobrazil svoje telo ter dosegel zavidljiv rezultat na tekmovanju Ultraman, ki vkjučuje 10 kilometrov plavanja, 418 kilometrov kolesarjenja in na koncu še 84 kilometrov teka. Toda Rich se ni ustavil, želel je več, želel je dlje. Za naslednji izziv si je leta 2010 izbral tekmovanje EPIC5, ki poteka na petih havajskih otokih, traja pet dni in sestoji kar iz petih Ironman tekmovanj. Premagovanje naštetih dolžin se sliši kot nekaj nemogočega in ob branju se nam porajajo misli, da kaj podobnega lahko uspe samo nekomu res posebnemu, skoraj nadčloveku. Vendar nas Rich Roll prepričuje v nasprotno, sam namreč trdi, da to lahko uspe slehernemu posamezniku, če se le za to odloči, sledi svojim sanjam ter vztraja. 

Opis Rollovega življenja je za bralce zanimivo čtivo, avtor nas povabi v svoj svet in nam predstavi tiste najsvetlejše momente v svojem življenju, z nami pa odkrito deli tudi tiste najbolj temačne. Na začetku knjige se odpravimo v čas njegove mladosti, ko je spoznal svojo prvo ljubezen -  plavanje, z njim potujemo skozi študentska leta, ko se je prvič srečal z alkoholom, ki ga je skoraj pogubil. Pripoveduje o svojih izkušnjah in doživetjih ob športnih uspehih in neuspehih, kot tudi mislih in nasvetih glede rastlinske prehrane.

Večkrat poudari, da njegov način prehranjevanja ni dieta, modna muha ali kaj podobnega, ampak da gre za življenjski slog. Ker se zaveda, s kakšnimi preprekami in vprašanji se srečujejo ljudje ob prehodu na rastlinsko prehrano, na koncu knjige razloži nekatera pomembna dejstva. Govori o beljakovinah, železu in maščobni kislini omega-3, ki je prisotna v rastlinski prehrani, natančno pa opiše tudi svoje prehranjevalne navade in vključi namige in napotke za vse, ki se ukvarjajo s športom.

Rollovo avtobiografijo lahko jemljemo kot skupek zanimivih anekdot o njegovem življenju, a je veliko več kot samo to. Istočasno je priročnik za vse, ki razmišljajo o spremembi življenja in prehrane, saj nam ponuja dragocene nasvete in smernice. In vse to opiše in prikaže na zabaven in preprost način, tako da je knjigo težko odložiti, ko enkrat začnemo z branjem. Sam rad poudari, da če je uspelo njemu, lahko uspe tudi nam. Spodbudi nas k razmišljanju, vlije upanje ter nas motivira, da tudi sami stopimo v nov dan na bolj zdrav način.

Tekst: Veganska iniciativa 

Scott Jurek: Jej in teci

Scott Jurek, avtor knjige Jej in teci, je v svoji dolgoletni tekaški karieri nanizal zavidljivo število izjemnih dosežkov in v športnem svetu velja za legendo. Leta 2005 je slavil kar sedmo zaporedno zmago na enem od najzahtevnejših ultramaratonov, 161-kilometrskem Western States Endurance Runu, dvakrat je zmagal na 217-kilometrskem ultramaratonu Badwater itd. Če pogledamo Jurekovo tekaško zgodovino, nam postane jasno, da gre za izjemnega športnika, ko pa se bralec seznani še z njegovo avtobiografijo, spozna, da je Scott Jurek resnično človek posebne sorte.

Z bralci deli raznovrstne zgodbe in spomine, tiste najlepše, pa tudi najtežje tekaške in osebne preizkušnje. Le-te pričajo o trnovi poti, ki jo je moral preteči, da je spoznal samega sebe, ter o boju, ki ga je bíl z okoljem, iz katerega prihaja, in ljudmi, ki so ga obkrožali. Pripovedi, ki opisujejo njegovo življenjsko pot, so zgodbe o vzponih in padcih, in tudi njegova avtobiografija je nedvomno večplastna. Lahko jo beremo kot skupek izpovedi ali kot priročnik za tekače in ostale športnike. Jurek namreč ne pozabi na nasvete, uči nas, kako se teka sploh lotiti, kako v njem vztrajati ter kako postati resnično dober in se povzpeti na vrh. Ponižno nam ponudi svojo življenjsko filozofijo in motivacijo in nas navdihuje.

Nenazadnje pa nam knjiga Jej in teci lahko služi tudi kot vodilo pri spoznavanju veganske prehrane in vpeljevanju le-te v vsakdanje ali športne aktivnosti. Scott Jurek je tekom svoje kariere postal vegan in z bralci deli občutja, ki so ga privedla do tega, da se je začel prehranjevati z rastlinsko hrano. Pripoveduje o tem, kako je opazoval in preučeval odzivanje lastnega telesa na spremembo prehrane, o vplivih veganske prehrane na svoje športne sposobnosti ter o spremembi življenjskega stila nasploh. V športnem svetu velja nenapisano pravilo, da je nemogoče postati resnično dober brez uživanja živalskih beljakovin. Scott Jurek pa v svoji knjigi, kot tudi s svojimi dosežki, pokaže in dokaže, da je z jekleno voljo, vztrajanjem in nenehnim preučevanjem in učenjem možno vse in še več.

Če se ozremo v njegovo preteklost, vidimo, da je bil današnja tekaška legenda in vzornik marsikateremu tekaču povprečen otrok, pestila ga je skolioza, sošolci pa so ga posmehljivo klicali 'mamin sinko' ali 'preklasti dolgin'. Takrat ni izstopal na nobenem področju, tudi s športom se ni pretirano ukvarjal. Prelomnica v njegovem življenju je bila zagotovo resna bolezen, ki je doletela njegovo mater; zbolela je namreč za multiplo sklerozo. V trenutku se je podrl njegov otroški svet, kajti ob strogem očetu, ki je zahteval trdo disciplino, so bila vsa hišna opravila sedaj del Scottovega vsakdanjika. Brezskrbno otroško igro je zamenjalo gospodinjenje, Scott se je še kot otrok moral preizkusiti kot kuhar, priprava hrane pa mu je šla odlično od rok: ribe in različne vrste mesa ter pire krompir z maslom so bile jedi, ki jih je znal izvrstno pripraviti. Zelenjava se je takrat zelo redko znašla na njegovem jedilniku, saj jo je, kot sam pravi, sovražil. Ko je dopolnil dvanajst let, so pri njem odkrili povišan krvni tlak kot posledico vseh naloženih obveznosti in neštetih skrbi, ki so ga pestile, odraščanju ob očetu grobijanu ter materi, ki je iz dneva v dan postajala le še senca same sebe. Takrat se je sam odločil, da ne bo jemal zdravil, temveč bo s pomočjo bolj zdrave prehrane in športnih aktivnosti krvni tlak sam poskusil nadzorovati. Oče ni imel denarja, da bi ga vozil na treninge bejzbola ali nogometa, si je pa lahko privoščil nakup opreme za smučarski tek. Tako je Scott počasi vstopil v svet športa, ampak do njegovih prvih vidnejših tekaških rezultatov bo preteklo še mnogo vode. Da bi pridobil kondicijo za tek na smučeh, je začel teči, tek pa je kmalu postal njegova največja ljubezen. Leta so minevala, Scott se je začel udeleževati različnih ultramaratonskih prireditev in tekmovanj in ravno na potovanjih je začel spoznavati najprej vegetarijansko, kasneje pa še vegansko prehrano. Na svoje veliko presenečenje je ugotovil, kako okusna in raznolika je lahko rastlinska hrana ter kako se je ob njej boljše počutil. Čas regeneracije po treningu ali tekmovanju je bil znatno krajši, kar je Scotta le še spodbudilo k temu, da je še dodatno raziskoval in preučeval, kako vpliva na njegovo telo. Zaradi pomanjkanja časa je včasih sicer še jedel hitro in nezdravo mesno hrano, ampak vedno manj in ob zavedanju, da je hrana zdravilo ter da tista industrijsko predelana nanj slabo vpliva. Sčasoma je postal zaprisežen vegan, večino obrokov si je bil primoran sam pripraviti, kar pa mu je bilo v neznansko veselje. Odprl se mu je nov svet raznovrstnih okusov. V svojo avtobiografijo je Scott vključil mnogo receptov, nekatere je prevzel, spet druge sam napisal. Tista jed, ki ga je dokončno spremenila v vegetarijanca in katero si še vedno večkrat pripravi, pa je bil čili (glej recept). Ob spoznanju, da je lahko rastlinska hrana ravno tako dobra kot mesna, zanj poti nazaj ni bilo več.

Ko končamo z branjem Jurekove avtobiografije, pridemo na konec popotovanja, na katerega nas je peljal on sam in nas ves čas spremljal ter z nami delil tista najlepša doživetja in veselje, pa tudi najtemnejše trenutke svoje osebne in profesionalne poti. Odkrito nam je pripovedoval o svojem življenju in odločitvah, bralcu ponudil vpogled v svoje življenje, istočasno pa nas tudi nenehno spodbujal k razmišljanju ter nas motiviral, da najdemo sami sebe, da poiščemo svojo pot. Sam pove, da je on svojo našel s pomočjo teka ter veganske hrane, bralcu pa polaga na srce, naj najde svoj prostor pod soncem. Človek, do katerega lahko čutimo le  izjemno spoštovanje, bralcu za popotnico svetuje: »Lahko pa se spremenimo. Ne čez noč, pač pa čez čas. Življenje ni dirka. Niti ni ultramaraton, nikakor, čeprav je včasih tako videti. Ni ciljne črte. Vsi hitimo proti cilju, pomembno je, ali smo ga dosegli, ni pa to najpomembnejše. Najpomembnejše je, kako smo ga dosegli. Odločilen je vsak korak, odločilen je korak, ki ga naredimo ta trenutek. Vsak hodi po svoji poti. Meni sta na moji pomagala dobra hrana in sproščen tek. Mogoče vam to lahko pomaga najti svojo pot. Nikoli ne veste, kam vas zanese.« (Jurek, str. 224-225).

Minnesotski zimski čili (povzeto po Jej in teci)

Sestavine:

• 2 žlici kokosovega ali oljčnega olja
• 2 stroka stisnjenega česna
• skodelica drobno sesekljane čebule
• 8-10 srednje velikih, drobno sesekljanih gob
• ½ skodelice drobno sesekljane zelene paprike
• ½  skodelice drobno sesekljane rdeče paprike
• ½ skodelice drobno sesekljanega korenja
• 1 jalapeno čili ali kakšna druga pekoča paprika brez semena in sesekljana (po želji)
• skodelica koruznega semena
• čajna žlička zmlete kumine
• ½ čajne žličke zmletega koriandra
• 2 žlici mletega čilija
• 2 čajni žlički morske soli
• ½ čajne žličke črnega popra
• 2 400-gramski konzervi narezanega paradižnika
• 400-gramska konzerva paradižnikove mezge
• 400-gramska konzerva rdečega ledvičastega fižola, odcejenega
• 400-gramska konzerva črnega fižola, odcejenega
• 400-gramska konzerva rdečega fižola, odcejenega
• 2 ½ skodelici vode
• ½ skodelice suhe bulgur moke
• kajenski poper ali pekoča omaka (po želji)
• ½ skodelice nasekljanih listov svežega koriandra za posip     

Postopek:

V velikem loncu segrejemo olje. Zelenjavo in začimbe pražimo na srednje močnem ognju približno 10 minut oziroma toliko časa, da se zmehčajo. Če se zelenjava prijemlje dna, zalijemo z nekaj žlicami vode. Dodamo vse ostale sestavine razen listov koriandra in pustimo, da rahlo vre kakšnih 30 minut. Premešamo in pustimo še toliko, da je vsa zelenjava mehko kuhana. Dosolimo, po želji še začinimo s kajenskim poprom ali pekočo omako, pred serviranjem pa potresemo s sesekljanim koriandrom. Kar ostane v loncu, zamrznemo. Zadošča za 8-10 obrokov.

Will Tuttle: Hrana za mir

Ključ za resnično razumevanje sveta, v katerem živimo, se skriva v dojemanju daljnosežnih posledic naših prehrambnih navad.

Smo to, kar jemo. Hrano dobesedno dajemo v naša telesa. Preko prehanjevanja na osnovnih in nezavednih nivojih sodelujemo v vrednotah in paradigmah naše družbe. V otroštvu smo skozi nenehno izpostavljenost zapletenim odnosom, ki so povezani z najbolj razvitim skupinskim obredom, prehranjevanjem, absorbirali vrednote in nevidne predpostavke družbe. Kot spužva smo absorbirali, se učili, sodelovali in na koncu postali del družbe. V odrasli dobi nam stres in velike težave, ki smo jih sami ustvarili, otežujejo naša življenja. Z vso pravico poskušamo razumeti lastno nesposobnost življenja v harmoniji na tem svetu. Če pogledamo bolje, bomo odkrili grozljivo silo, ki je odgovorna za nastajanje naših dilem in kriz. Ta sila vsakodnevno strmi v nas z naših krožnikov!

Čeprav mnogi razpravljajo o tem, katera prehrana je najboljša za zdravje in dolgo življenje, to delo ne govori o prehrani na ta običajen način. Knjiga raziskuje globoke družbene in duhovne posledice naših prehrambnih navad in mentaliteto, ki jih podpira.

Smo sredi velikega preobražanja družbe. Vse bolj postaja očitno, da se stari družbeni miti podirajo. Dojemamo, da so osnovne predpostavke naše družbe zastarele in da bodo, če jim bomo še naprej sledili, povzročale ne samo uničenje kompleksnih in občutljivih ekoloških sistemov na planetu, ampak tudi naše lastne vrste. Rojeva se nova paradigma, ki vzpodbuja sodelovanje, svobodo, mir, življenje in enost. Zamenjala bo staro, ki temelji na tekmovalnosti, razdvajanju, vojni, izključevanju in ideji, da moč določa pravičnost. Hrana je bistveni ključ pri rojevanju te nove paradigme.

Knjiga je bila v svojem angleškem originalu, The World Peace Diet, marca 2010 najbolje prodajano delo na Amazonu in prevedena je v več jezikov. Med tem, ko na slovenski prevod še čakamo, je na voljo prevod v hrvaščini.

Več o knjigi (v hrvaškem jeziku) in možnosti naročila na spletni strani založbe Dvostruka Duga in na Facebook strani, posvečeni tej knjigi.

Izposoja knjige je trenutno možna v naslednjih slovenskih knjižnicah:

- Mariborska knjižnica, 

- Knjižnica Lenart,

- Knjižnica Josipa Vošnjaka, Slovenska Bistrica.

Elektronsko knjigo (v angleškem jeziku) si je možno brezplačno naložiti na tej povezavi.

Na tem naslovu pa se nahaja 13.5 ur dolga audio knjiga.

Vegan is Love, nova knjiga za otroke, dviguje prah

Ruby Roth, avtorica in ilustratorka knjig That's Why We Don't Eat Animals (Zato ne jemo živali) in Vegan is Love (Veganstvo je ljubezen), je s slednjo knjigo, ki izide 24. aprila 2012, povzročila nemir med dietetiki, knjižnimi kritiki, bloggerji, starši in javnostjo nasploh.

Avtorica v knjigi obravnava izbiro materialov za oblačila, poskuse na živalih, izkoriščanje živali za človeško zabavo in prehranske navade. "Če naj rešimo najbolj pereča zdravstvena in okoljevarstvena vprašanja, moramo pričeti razmišljati, jesti in ravnati drugače. S poseganjem po veganskih izbirah lahko vplivamo na vsako veliko industrijo in sežemo v vsak kotiček sveta."

Kritiki ugovarjajo, da so otroci preveč dovzetni, da bi jih smeli izpostaviti tako občutljivi temi. Dietetičarka Nicole German na svojem blogu piše: "Majhnega otroka bi ta knjiga zlahka prestrašila do te mere, da se prične prehranjevati vegansko, in brez primernega svetovanja bi otrok lahko postal podhranjen."

Akademija za prehrano in dietetiko (Academy of Nutrition and Dietetics) se ne strinja. Opozarja, da je veganski način prehranjevanja zdrav, prehransko zadosten in lahko zagotavlja zdravstvene prednosti ter zdravi nekatere bolezni. Dobro načrtovano vegansko prehranjevanje je primerno za ljudi vseh starosti in tudi med nosečnostjo, dojenjem, v otroštvu, adolescenci ter za športnike. Priznana nutricionistka Joy Bauer tudi izpostavi, da veganska prehrana rastočim otrokom ne zagotavlja le vseh potrebnih hranil, temveč tipično vsebuje več "dobrih stvari" kot standardna ameriška prehrana.

Nek britanski časnik pa je ob članku o izidu knjige Vegan is Love bralcem na spletu zastavil vprašanje, ali se jim zdi primerno, da otroške knjige govorijo o veganstvu. 44 odstotkov anketirancev je odgovorilo pritrdilno.



Avtorica se zaveda, da je na svetu vse več otrok, ki so od rojstva vegani. Opaža, da so veganski otroci nadpovprečno bistri, imajo manj bolezni (tudi astme, alergij, diabetesa), so čustveno bolj uravnovešeni, nimajo težav s spanjem ali koncentracijo. Ti otroci, pravi Ruby Roth, so nova generacija. Ti otroci bodo mislili, jedli in živeli drugače.

"Svojo novo knjigo Vegan is Love sem napisala v podporo tej novi generaciji otrok in njihovim prijateljem (navsezadnje lahko vsakdo postane vegan)," pravi avtorica. "Sama sem bila priča temu, kakšen vpliv imata lahko eden ali dva otroka vegana na ves razred in celo na šolsko kulturo. Vegansko gibanje raste in vedno več ljudi odkriva neizmerne koristi, ki jih ta način življenja prinaša, s tem pa se veča tudi število veganskih otrok. A tudi če otrok ni od rojstva vegan, pa izobraževanje, ki ga že v zgodnjih letih seznani z načeli veganstva, lahko le izboljša potencial naše družbe. Ti otroci, ki se naučijo ljubiti globoko, misliti kritično in ravnati odgovorno - in to s kvaliteto življenja, ki jim jo dopušča trdno zdravje - ta generacija bo spremenila svet na bolje." Doda še: "To je otroška knjiga, ki vsebuje enostavne ideje, a v svojem bistvu pravzaprav govori o demokraciji, ponudbi in povpraševanju ter našem delovanju v družbi."

Tudi prva knjiga te avtorice, Zato ne jemo živali, ki je izšla leta 2009, govori o veganstvu. Kmalu pričakujemo izid tudi v slovenskem jeziku, o tem bomo še poročali. Staršem, ki so se že odločili svoje otroke vzgajati vegansko, pa priporočamo v branje tudi članek Raising Children Who Are Glad To Be Vegan (v angleškem jeziku). Obiščite še uradno spletno stran, ki spremlja izid knjige: www.VeganIsLove.com .


--
Viri:

• www.onegreenplanet.org/
• www.dailymail.co.uk
• http://paigenewman.com
• http://moms.today.msnbc.msn.com

Večna Treblinka: Človekov odnos do živali in holokavst

Charles Patterson, zgodovinar in publicist, v svoji knjigi Večna Treblinka (prevedena v 12 jezikov, v pripravi pa so že prevodi v 4 dodatne jezike), ki jo je zahvaljujoč založbi Sanje končno dobila tudi Slovenija, odstira prepogosto prezrto in temačno realnost človekovega odnosa do živali. Skozi zgodovino je človeštvo ustvarilo metafizični prepad med človekom in tistimi, ki jih je smatral za manjvredne. Prav ta razkol je vodil v grozljive razsežnosti zlorab in pobojev, tako živali kakor ljudi, in je v 20. stoletju postal sprevržen do te mere, da je skozi racionalistično upravičen industrijski proces, ustvaril mehanizem klavnic in koncentracijskega taborišča.

Avtor z izredno bogato podkrepitvijo zgodovinskih dejstev, vleče vzporednice med načinom ravnanja z žrtvami v času nacizma in načinom ravnanja današnje družbe z živalmi.

Holokavst se dogaja vsakodnevno. Tako, kakor se je marsikateri Nemec nekoč obrnil stran od grozodejstev koncentracijskega taborišča, tako si danes večina ljudi zatira oči pred trpljenjem, ki ga živali doživljajo skrite za stenami klavnice.

Isaac Bashevis Singer, Nobelov nagrajenec judovskega rodu, ki je vojno doživljal na lastni koži, je nekoč na to porekel:

»Ljudje se do njih [živali] obnašajo kot nacisti, živali pa to doživljajo kot večno Treblinko.«

Herman se je v mislih poslovil od poginule miške, ki je z njim preživela del svojega življenja in zaradi njega umrla. »Kaj sploh vedo – vsi učenjaki, filozofi in voditelji tega sveta – o takih, kot si ti? Prepričani so, da je človek krona stvarstva, čeprav je največji hudodelec med vsemi živimi bitji. Vsa druga bitja so baje ustvarjena zgolj za zadovoljevanje njegovih potreb po hrani, kožuhovini, da jih muči in iztreblja. Ljudje se do njih obnašajo kot nacisti, živali pa to doživljajo kot večno Treblinko.«
- Isaac Bashevis Singer

Velika ločnica med človekom in živalmi je postala splošno veljavno merilo, po katerem se presojajo drugi ljudje doma in drugod. Če je bistvo človečnosti kakšna izjemna lastnost ali več lastnosti, recimo preudarnost, razumljiv govor, verovanje, duhovna kultura oziroma vzgojenost, je torej manjvreden vsak, ki nima vseh teh lastnosti. Kdor je bil ocenjen za manjvrednega človeka, je bil obravnavan kot koristna divja žival, ki jo je treba ukrotiti, udomačiti in ohranjati ubogljivo, ali pa kot plenilec ali škodljivec, ki ga je treba uničiti.
- Lucy Rosen Kaplan v spremni besedi