Prikaz objav z oznako psihologija. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako psihologija. Pokaži vse objave

nedelja, 11. marec 2012

Pristop vegetarijancev in veganov do karnistov


Predstavljamo načela in orodja, ki vegetarijancem in veganom omogočajo učinkovitejše sporazumevanje s karnisti v različnih okoliščinah. Učinkovita komunikacija pomaga povečati verjetnost, da bo vaša interakcija s karnisti vzajemno zadovoljiva in da bo vaše sporočilo sprejeto tako, kot je bilo mišljeno.


Upoštevajte karnistično mentaliteto:
  • V pogovoru s karnisti pričakujte nekaj defenzivnosti.
  • Govorite karnistu, ne njegovim obrambam.
  • Zavedajte se, da dejstva ne utemeljujejo ideologije.
  • Zavedajte se, da prositi nekoga, naj neha jesti živali, ne pomeni le prošnje za spremembo vedenja, temveč za spremembo zavesti.

Ustvarite varno okolje:
  • Izogibajte se drži moralne večvrednosti.
  • Zavedajte se, da dobri ljudje lahko ravnajo škodljivo in to tudi počno.
  • Na karniste glejte kot na žrtve.
  • Ne enačite karnista z njegovimi dejanji.
  • Izogibajte se sramotenju in obtoževanju.
  • Na karnizem glejte kot na kontinuum.
  • Ne zadušite poslušalca z “resnico”.
  • Osredotočite se bolj na potek kot vsebino pogovora.
  • Bodite sočutne priče.
  • Poiščite in poudarite skupna stališča.
  • Pogovarjajte se o vprašanju prehranjevanja z živalmi tako, da delite lastne izkušnje.
  • Bodite takšni, kot želite, da bi bili drugi. 

Poslušalca vzpodbujajte k dejanjem:
  • Ne predstavljajte vegetarijanstva kot življenjskega sloga "vse ali nič".
  • Vzpodbujajte poslušalca k posameznim spremembam, ki jih lahko naredi in so v skladu z njegovim lastnim življenjskim slogom.
  • Pojasnite, da postati vegetarijanec osebno opogumlja, pa čeprav samo to ne bo rešilo neobvladljivega problema izkoriščanja rejenih živali.

Poskrbite za lastne potrebe:
  • Poskrbite zase. 
  • Ne dovolite, da so karnisti v svoji obrambni drži nespoštljivi do vas. 
  • Ne verjemite negativnim sporočilom, ki jih morda slišite o sebi kot vegetarijancu.
  • Naučite se čimveč o vegetarijanstvu in karnizmu.

Celotno besedilo na (pdf):

Z dovoljenjem avtorice
Prevod: Veganska iniciativa

ponedeljek, 14. november 2011

Karnizem za meso-jedce

Večina izmed nas, ki smo že od malega jedli meso, se ne zaveda, da vsakič, ko sedemo k jedi, delujemo v skladu z nevidnim sistemom prepričanj, ki je vplival na oblikovanje našega mišljenja, izbir, občutkov in obnašanja. Ne zavedamo se, kako smo bili pogojevani jesti živali, ne da bi pomislili na posledice naših odločitev za nas ali za druge, ali se sploh ovedli, da odločamo. Ta nevidni sistem prepričanj, karnizem, je ustvaril iluzijo, da so naše odločitve pri zauživanju mesa svobodne. A karnizem je zasnovan tako, da humanim ljudem omogoča soudeležbo pri nehumanih dejavnostih, ne da bi se zavedali, kaj počnejo, in da blokira naše zavedanje, tako da nevede delujemo proti našim lastnim interesom ter interesom drugih. Če jeste meso, potem morate in zaslužite poznati resnico o karnizmu, da se boste lahko svobodno odločali, saj brez zavedanja ni svobodne izbire.

Kako karnizem vpliva na vas in vaš svet

Prehranjevanje je ena naših najpogostejših in najpomembnejših dejavnosti. Naša izbira hrane ima neposreden in močan vpliv na naše telo in um, na druge ljudi, na milijarde živali in na naš planet:

  • Uživanje živalskih izdelkov je danes v zahodnem svetu vodilni vzrok nekaterih najbolj resnih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, diabetesom in rakom. Ameriško dietetično združenje zagovarja rastlinsko prehrano ne le kot ustrezno, temveč celo bolj zdravo od karnistične.
  • Živalski proizvodi na naših krožnikih vsebujejo nevarne kemikalije, med drugim arzen, amoniak in živo srebro; zdravila, kot so sintetični hormoni in antibiotiki, ki lahko povzročijo na zdravila odporne infekcije; ter pesticide in velike količine fekalij.

  • Živali, katerih telesa izkoriščamo za meso, jajca in mlečne izdeke, živijo in umrejo v bedi in trpljenju. Rojene so v velikanskih, umazanih, prenatrpanih tovarnah, ki so pogosto brez oken; materam jih odvzamejo kmalu po rojstvu; brez anestetikov jih kastrirajo, jim režejo kljune in rogove ter jih žigosajo; milijone samic celo njihovo življenje nasilno osemenjujejo v “posiljevalnih stajah”. Te živali pokončajo na neusmiljenem tekočem traku za razstavljanje, s tempom, pri katerem je živali nemogoče temeljito omamiti – tako da se mnogim vklenenjenim in obešenim “pušča kri” pri polni zavesti – nato, če preživijo puščanje krvi, se jih še žive vrže v vrelo vodo. Vsak obrok, ki vsebuje živali, dejansko prihaja od čutečega bitja, ki je živelo in umrlo v agoniji.
  • Čeprav so znanstveniki pokazali, da ribe in druge morske živali čutijo bolečino, se vsako leto milijarde teh bitij, ki so natrpana v prepolnih bazenih, bogatih s paraziti, bakterijami ter zdravili in kemikalijami za nadzor bolezni, brutalno pokolje za človeško porabo. “V divjini ujete” morske živali prav tako neznosno trpijo, prekomerno ribarjenje pa je odgovorno za poškodbe ali smrt 30 milijonov ton nenamerno ujetih morskih živali (delfinov, ptic, želv itd.) letno in za dejstvo, da je 70% svetovne populacije rib ali popolnoma izkoriščene ali uničene.
  • Živalsko kmetijstvo je med najpomembnejšimi povzročitelji nekaterih nabolj kritičnih okoljskih težav 21. stoletja, ki obsegajo onesnaževanje vode, krčenje gozdov, erozijo, izumiranje vrst, uničenje biotske raznolikosti oceanov, emisije toplogrednih plinov, pomanjkanje čiste vode in kopičenje kemičnih odpadkov. Združeni narodi so pred kratkim izdali poročilo, v katerem pozivajo h globalnemu prehodu na vegansko prehrano kot ključnemu ukrepu proti okoljski krizi.
  • Pogoji v (ameriških) tovarnah za pakiranje mesa in v klavnicah so tako nevarni in nasilni, da po mnenju organizacije Human Rights Watch kršijo osnovne človeške pravice.
  • Da bi lahko jedli meso in izločke nekoč živega bitja, se moramo psihološko in čustveno odklopiti od resnice naše izkušnje. Naša čustva in resnične misli morajo otopeti, da lahko blokiramo svoje zavedanje (t.j. misliti moramo, da jemo “meso” in ne mrtve živali) in empatijo do živali, ki je postala naša hrana – zavedanje in empatija pa sta sestavni del našega dojemanja sebe.
  • Kadar jemo živali, ne spoštujemo svoje lastne integritete. Integriteta je povezanost naših vrednot in ravnanja. Za večino od nas, naš sistem temeljnih vrednot ne dopušča neupravičenega nasilja do drugih čutečih bitij, tako da takrat, ko uživamo izdelke iz njihovih teles, delujemo v nasprotju z našimi najglobljimi vrednotami.

Karnizem je dominanten, utrjen sistem; v dobrem in slabem smo vsi udeleženci v tem sistemu. Naša izbira ni, ali naj sodelujemo, temveč, kako naj sodelujemo. Z zavedanjem karnizma lahko izberemo, da smo aktivne priče in ne pasivni gledalci, da smo informirani potrošniki in usposobljeni državljani. Z zavedanjem lahko izberemo tisto, kar je v najboljšem interesu nas samih, živali in našega planeta, ter živimo bolj pristno in svobodno izbrano življenje.

Z dovoljenjem avtorice.
Prevod Veganska Iniciativa, oktobra 2011.





Vir:

sobota, 17. september 2011

Kaj je karnizem?


Karnizem je nevidni sistem­­­­­­ prepričanj ali ideologija, ki ljudem omogoča, da jedo nekatere živali. Karnizem je v bistvu nasprotje vegetarijanstva oziroma veganstva; “karn-” pomeni “meso” ali “iz mesa”, “-izem” pa označuje sistem prepričanj. Večina ljudi dojema to, da jedo živali, kot nekaj samoumevnega in ne kot izbiro; v meso-jedih kulturah po svetu ljudje tipično ne razmišljajo o tem, zakaj se jim meso nekaterih živali gnusi, meso drugih pa se jim zdi okusno, ali zakaj sploh jedo katere koli živali. Toda kadar živali za preživetje ni nujno jesti, in to danes velja skoraj za ves svet, potem to je izbira – in izbire vedno izhajajo iz prepričanj.

Priznavamo, da odločitev ne jesti živali izhaja iz sistema prepričanj; vegetarijanstvo je bilo poimenovano pred stoletji. Skladno s tem vegetarijancev ne imenujemo “rastlino-jedci”, saj razumemo, da za tem stoji temeljna ideologija, po kateri je prehranjevanje z živalmi neetično in neprimerno. Kljub temu pa “ne-vegetarijancem” še vedno rečemo “meso-jedci”, kakor da bi bilo dejanje konzumiranja mesa ločeno od sistema prepričanj, kakor da svoja prepričanja prinesejo k mizi le vegetarijanci. Vendar pa je razlog, da mnogo ljudi jé pujse, ne pa na primer psov, ta, da imajo sistem prepričanj o prehranjevanju z živalmi.

Čemu torej karnizem do sedaj še ni bil poimenovan? En razlog je ta, da je preprosto lažje prepoznati tiste ideologije, ki niso del večinskega mnenja. Veliko pomembnejši razlog pa je to, da je karnizem dominantna ideologija – tako razširjena in zakoreninjena, da so njene predpostavke sprejete kot zdravorazumske, kot “stvari takšne so”, ne pa kot nabor široko sprejetih mnenj. In karnizem je tudi nasilna, izkoriščevalska ideologija; organizirana je okoli intenzivnega, obsežnega in nepotrebnega nasilja nad živalmi in njihovega izkoriščanja. Tudi proizvodnja tako imenovanega humanega mesa (in drugih živalskih proizvodov), neznaten odstotek mesa, ki se danes proizvede v svetu, pomeni izkoriščanje živali in pogosto vključuje brutalnost. Načela karnizma so v nasprotju s temeljnimi vrednotami večine ljudi, ki ne bi prostovoljno podpirali izkoriščanja drugih ali zagovarjali takšnega nasilja nad drugimi čutečimi bitji. Zato se mora karnizem, podobno kot druge nasilne, izkoriščevalske ideologije, skrivati, da bi si zagotovil soudeležbo množic; brez široke podpore bi se sistem porušil.


Omnivori, karnivori in karnisti

Podobno kot “meso-jedec” sta tudi splošno uporabljana pojma “omnivor” (vsejedec) in “karnivor” (mesojedec) netočna in zavajajoča izraza za opisovanje tistih, ki niso vegetarijanci. Ti pojmi utrjujejo domnevo, da je jesti živali naravno, kar je eden od najbolj utrjenih in nedotakljivih mitov, ki se uporabljajo za upravičevanje karnizma. “Omnivor” in “karnivor” opisujeta posameznikove fiziološke dispozicije in ne posameznikove ideološke izbire: omnivor je žival, človeška ali nečloveška, ki lahko zaužije hkrati rastlinske in živalske snovi, in karnivor je žival, ki mora zaužiti meso, da bi preživela.

Zaradi omenjenih razlogov je “karnist” najustreznejši pojem za opisovanje tistih, ki jedo živali. Sam pojem “karnist” pa ni mišljen slabšalno, temveč opisno; opisuje tistega, ki deluje v skladu z načeli karnizma – podobno kot na primer pojmi “kapitalist”, “budist”, “socialist”, ali “presnojedec” opisujejo tistega, ki deluje v skladu z določeno ideologijo. Če imamo poimenovanje za vegetarijance, je smiselno imeti poimenovanje tudi za tiste, katerih ravnanja odražajo nasprotni sistem prepričanj.

Vendar pa se “karnist” razlikuje od prej omenjenih “-istov” po tem, da večina karnistov ne dojema, da so dejansko karnisti, kajti karnizem je neviden. Veliko ljudi je v bistvu nenamernih karnistov; takšen je paradoks karnizma. In čeprav je bil izraz “karnist” skovan zgolj zaradi natančnosti, se lahko pojem dojema kot žaljiv – verjetno zato, ker ljudje na nekem nivoju menijo, da je nepotrebno klanje in zauživanje živali odvratno.


Karnistični obrambni mehanizmi

Ideologije, kot je karnizem, se ohranjajo pri življenju z učenjem, naj ne mislimo ali čutimo, ko sledimo njihovim navodilom, in eden od primarnih načinov, na katerega to počnejo, je uporaba nabora obrambnih mehanizmov, ki delujejo hkrati na družbenih in psiholoških ravneh. “Karnistični obrambni mehanizmi” skrivajo nasprotja med našimi vrednotami in načini obnašanja ter nam s tem dopuščajo, da delamo izjeme, ki so v nasprotju s tem, kar bi normalno imeli za etično.

Primarna obramba sistema je nevidnost in primarni način, s katerim ideologija ostane nevidna, je ta, da ostane neimenovana: če je ne imenujemo, je ne bomo videli, in če je ne vidimo, o njej ne moremo govoriti ali vanjo dvomiti. Vendar pa ni nevidna samo ideologija, nevidne so tudi žrtve sistema: milijarde rejenih živali, ki ostajajo skrite in s tem prikladno izven zavedanja javnosti; vedno bolj uničeno okolje; izkoriščani in pogosto ustrahovani delavci, ki meso pakirajo in delajo v klavnicah; ljudje, ki z zauživanjem mesa močno povečajo tveganje za nekatere najbolj resne bolezni industrializiranega sveta, in ki so se, ko pride do prehranjevanja z živalmi, navajeni odklopiti, psihološko in čustveno, od resnice njihove izkušnje.

Nevidnost pa je le prva obrambna vrsta v trdnjavi karnizma; resnico je nemogoče popolnoma skriti. Ko torej nevidnost neizogibno odpove, sistem potrebuje podporo. Zato nas karnizem uči upravičevati hranjenje z živalmi s prikazovanjem mitov o mesu (in drugih živalskih proizvodih), kot da so dejstva o mesu, tako da promovira tri n-je upravičevanja: to, da jemo živali, naj bi bilo normalno, naravno in nujno. Trije n-ji so institucionalizirani – privzemajo in vzdržujejo jih vse pomembne družbene institucije, od družine do države – in morda ni presenetljivo, da so se v zgodovini nanje vseskozi sklicevali, da bi upravičili druge nasilne in izkoriščevalske ideologije (npr. suženjstvo, moška nadvlada itd.).

Karnizem se brani tudi z izkrivljanjem našega dojemanja mesa in živali, ki jih jemo, da bi se lahko počutili dovolj udobno, da jih zauživamo. Učimo se, na primer, rejene živali pojmovati kot objekte (npr. piščanca omenjamo kot nekaj namesto nekoga) in abstrakcije, ki nimajo individualnosti ali osebnosti (npr. pujs je pujs, in vsi pujsi so enaki), ter v našem mišljenju ustvarjati stroge kategorije, da lahko umestimo zelo različne občutke in načine obnašanja do različnih vrst (npr. meso goveda je odlično, meso psov pa ogabno; krave so za prehrano, psi pa so naši prijatelji).


Obstaja še mnogo drugih obrambnih mehanizmov, ki se prekrivajo in podpirajo te, ki smo jih omenili, vsi pa služijo enemu namenu: blokirati naše zavedanje in empatijo do rejenih živali in proizvodov, pridobljenih iz njihovih teles. Z zavedanjem karnističnih obrambnih mehanizmov pa smo manj občutljivi za njihov vpliv; izstopimo lahko iz sistema in pogledamo na prehranjevanje z živalmi skozi lastne oči in ne skozi objektiv karnizma.



Z dovoljenjem avtorice.
Prevod Veganska Iniciativa