sobota, 27. avgust 2011

Ljudje ne potrebujemo mesa


To, da smo ljudje sposobni jesti meso, še ne pomeni, da ga tudi potrebujemo. Čeprav nekateri zgodovinarji in antropologi pravijo, da je človek zgodovinsko omnivor, naša anatomska oprema (zobje, čeljusti, prebavni sistem) tega ne potrjuje. Naša telesa so v praktično vsakem pogledu prilagojena rastlinski prehrani, ne pa trganju in prebavljanju mišic, kože, žil, kit, črev in organov s teles živali. Naši zobje imajo ravne površine, primerne za mletje (ne trganje), čeljusti pa lahko premikamo levo in desno in tako žvečimo. Slednje je lastnost rastlinojedcev; pri mesojedcih bi lateralno fleksibilna čeljust pomenila visoko verjetnost poškodbe. Mesojede živali hrane ne žvečijo, temveč kose trupla cele pogoltnejo; zato ne potrebujejo zob z ravnimi površinami.
Ljudje imamo podočnike, ki pa so premajhni za zabadanje in trganje, za kar podočnike (čekane) uporabljajo plenilci. Če primerjamo zobe človeka in gorile, opazimo, da imajo gorile neprimerljivo večje podočnike, pa se ne prehranjujejo z mesom.
1-človek, 2-krava, 3-mačka, 4-pes, 5-konj

Človeško črevesje je zelo dolgo in zavito, zaradi česar hrana le počasi potuje skozi naš prebavni trakt, kar telesu omogoča maksimalno absorbcijo hranilnih snovi, preden zaužito hrano izločimo. Živali, ki se redno prehranjujejo z mesom, imajo izredno kratko črevesje, saj se v mesu nahaja veliko patogenov, če ni hitro procesirano in izločeno, pa začne tudi gniti. Meso (tudi morskih živali) zagnije v roku 4 ur po zaužitju, ostanki se pa oprimejo želodčnih in črevesnih sten in tam ostanejo še 3-4 dni ali celo dlje.
Črevesa ljudi in mesojedih živali so zelo različna:

Naša želodčna kislina nima PH vrednosti, ki bi omogočila uspešno prebavljanje mesa brez toplotne obdelave. PH v želodcih mesojedih živali je največ 1, rastlinojedih pa 4-5 (in tako je tudi pri človeku). Želodna kislina je pri človeku in rastlinojedih živalih pravzaprav dvajsetkrat šibkejša kot pri mesojedih živalih! Hkrati ima človek (enako kot rastlinojede živali) lastnosti, ki jih mesojede živali nimajo, na primer močno razvite žleze slinavke ter bazično slino s pitalinom za razgradnjo ogljikovih hidratov v zrnju in sadju. Slina mesojedcev je kisla in ne bazična, kar omogoča razgradnjo mesa. 
Če bi ljudje potrebovali meso, zakaj bi naša telesa imela lastnosti rastlinojedca?
American Dietetic Association, največje svetovno združenje nutricionistov, razlaga, da se je "večina človeške populacije skozi večino človeške zgodovine prehranjevala izključno ali skoraj izključno rastlinsko, še zmeraj pa vegetarijansko." Velik delež sveta še danes tako živi. Tudi v najbolj industrializiranih deželah obsedenost z mesom ni stara več kot 100 let. 
Trditev, da ljudje potrebujemo meso, je prav tako nesmiselna kot vprašanje "Če naj ne bi jedli živali, zakaj so potem narejene iz mesa?"

1 komentar:

  1. Očitno še niste slišal za vsejede! (primerjava med čeljustmi)
    Enako, če ne bolj smiselno, bi lahko napisali članek o tem, zakaj človek ne more jesti trave, niti večino rastlinja!? Celuloze ne moremo prebavljati...
    Poleg tega so ostri, špičasti podočniki še vedno pri mnogih ljudeh, kar je dokaz o tem, da je človek nekoč uporabljal zobe za trganje mesa, pozneje ga je pa lahko skuhal ali spekel, zato se je zobovje spremenilo.
    Evolucijsko gledano vedno preživijo tisti, ki so bolj prilagodljivi. Torej je vegetarjanstvo neumnost,saj sami sebe prisilimo k slabši prilagodljivosti!
    Predzadnji odstavek: eden največjih ugotovitev človeštva je ogenj, takrat so naši predniki začeli kuhati in peči hrano, posebej meso, s tem so dosegli veliko višjo raven, saj je bilo z manj vložka pridobljeno več energije, tako je človek lahko začel razmišljati in se posvečati še drugim stvarem, kot golemu preživetju.
    Pa vsi zelenjavci, v pisarni človek uporablja energijo večinoma za možgane in ne potrebuje skoncentrirane, nekdo, ki dela pa tudi fizično z rokami in celim telesom intenzivno cel dan (s tem ne mislim športa itd.) pa pač ne more doseči enake učinkovitosti brez mesa!

    OdgovoriIzbriši