Ljudje ne potrebujemo mesa

To, da smo ljudje sposobni jesti meso, še ne pomeni, da ga tudi potrebujemo. Čeprav nekateri zgodovinarji in antropologi pravijo, da je človek zgodovinsko omnivor, naša anatomska oprema (zobje, čeljusti, prebavni sistem) tega ne potrjuje. Naša telesa so v praktično vsakem pogledu prilagojena rastlinski prehrani, ne pa trganju in prebavljanju mišic, kože, žil, kit, črev in organov s teles živali. Naši zobje imajo ravne površine, primerne za mletje (ne trganje), čeljusti pa lahko premikamo levo in desno in tako žvečimo. Slednje je lastnost rastlinojedcev; pri mesojedcih bi lateralno fleksibilna čeljust pomenila visoko verjetnost poškodbe. Mesojede živali hrane ne žvečijo, temveč kose trupla cele pogoltnejo; zato ne potrebujejo zob z ravnimi površinami.

Ljudje imamo podočnike, ki pa so premajhni za zabadanje in trganje, za kar podočnike (čekane) uporabljajo plenilci. Če primerjamo zobe človeka in gorile, opazimo, da imajo gorile neprimerljivo večje podočnike, pa se ne prehranjujejo z mesom.

1-človek, 2-krava, 3-mačka, 4-pes, 5-konj

Človeško črevesje je zelo dolgo in zavito, zaradi česar hrana le počasi potuje skozi naš prebavni trakt, kar telesu omogoča maksimalno absorbcijo hranilnih snovi, preden zaužito hrano izločimo. Živali, ki se redno prehranjujejo z mesom, imajo izredno kratko črevesje, saj se v mesu nahaja veliko patogenov, če ni hitro procesirano in izločeno, pa začne tudi gniti. Meso (tudi morskih živali) zagnije v roku 4 ur po zaužitju, ostanki se pa oprimejo želodčnih in črevesnih sten in tam ostanejo še 3-4 dni ali celo dlje.

Črevesa ljudi in mesojedih živali so zelo različna:

Naša želodčna kislina nima PH vrednosti, ki bi omogočila uspešno prebavljanje mesa brez toplotne obdelave. PH v želodcih mesojedih živali je največ 1, rastlinojedih pa 4-5 (in tako je tudi pri človeku). Želodna kislina je pri človeku in rastlinojedih živalih pravzaprav dvajsetkrat šibkejša kot pri mesojedih živalih! Hkrati ima človek (enako kot rastlinojede živali) lastnosti, ki jih mesojede živali nimajo, na primer močno razvite žleze slinavke ter bazično slino s pitalinom za razgradnjo ogljikovih hidratov v zrnju in sadju. Slina mesojedcev je kisla in ne bazična, kar omogoča razgradnjo mesa. 

Če bi ljudje potrebovali meso, zakaj bi naša telesa imela lastnosti rastlinojedca?

American Dietetic Association, največje svetovno združenje nutricionistov, razlaga, da se je "večina človeške populacije skozi večino človeške zgodovine prehranjevala izključno ali skoraj izključno rastlinsko, še zmeraj pa vegetarijansko." Velik delež sveta še danes tako živi. Tudi v najbolj industrializiranih deželah obsedenost z mesom ni stara več kot 100 let. 

Trditev, da ljudje potrebujemo meso, je prav tako nesmiselna kot vprašanje "Če naj ne bi jedli živali, zakaj so potem narejene iz mesa?"