Nova knjiga: Circles of Compassion

Kako so povezani sočutje do živali, socialna pravičnost in harmonija med ljudmi?

Kako rutinsko izkoriščanje živali za hrano in druge izdelke prispeva k nepravičnosti in nasilju, ki ju doživljajo ne le živali, temveč tudi mi sami in drugi ljudje?

"Zdi se, da pogosto ne prepoznamo povezave med različnimi oblikami nasilja in zatiranja. Če to povezavo lahko vidimo in razumemo, bo naš skupni trud za pozitivne spremembe uspešnejši,"

pravi Will Tuttle, avtor knjige Hrana za mir in urednik nove knjige Circles of Compassion: Connecting Issues of Justice, zbirke esejev, ki so jih zapisali vodilni avtorji in aktivisti sodobnega časa, ki se trudijo za odpravo različnih vrst nasilja.

To je prelomna knjiga, ki lahko poveže različna gibanja in pomaga pri izbirah, ki vodijo v miroljuben in pravičen svet za vse. Eseji osvetljujejo vezi med nepravičnostjo do živali in različnimi oblikami družbene in ekološke nepravičnosti ter  začrtajo pot do svetovnega miru, sočutja in svobode. Vsebino za knjigo je do zdaj prispevalo 28 avtorjev. Med njimi so Ruby Roth, Melanie Joy, Colleen Patrick-Goudreau, Will Tuttle in drugi, tudi pri nas že dobro znani pisci. Seznam avtorjev pa še ni zaključen, saj knjiga še nastaja.

Urednik knjige je v sodelovanju z ameriško založbo Vegan Publishers na platformi za množično financiranje Indiegogo 21. aprila 2014, na svetovni dan Zemlje, začel projekt zbiranja sredstev za izdajo knjige. Potrebujejo 18.000 ameriških dolarjev, ki jih želijo zbrati do 25. maja letos. Že za 10 dolarjev lahko kupite elektronsko knjigo, za 25 dolarjev tiskano knjigo, obstajajo pa še drugi paketi, z nakupom katerih lahko prispevate k izidu knjige.

Vabimo tudi k ogledu nagovora, ki ga je urednik Will Tuttle pripravil v ta namen.

Pozitivno počutje je lahko ključ do preobrazbe našega življenja in naše kulture

Eden od kritičnih faktorjev v delovanju za socialne spremembe je zmožnost ponotranjiti spremembo, ki jo želimo videti v zunanjem svetu. To je bilo prepoznano in izrečeno s strani več duhovnih učiteljev in družbenih aktivistov, kot so bili Buda, Jezus, Gandhi, Thoreau, M.L. King in A.J. Muste, katerega slavni izrek »Ni poti do miru, mir je pot,« meri naravnost v srž njegovega učenja.

Na srečo postaja zelo jasno, da običaji naše kulture in neizprosno nasilje v odnosu do živali za hrano, produkte in druge potrebe zahtevata, da smo kot potrošniki ločeni od svoje prirojene modrosti in sočutja ter naše naravne inteligence, ki pomeni zmožnost občutenja pomembnih povezav, biti dovzeten za pravilno odzivanje. Kot razlagam v knjigi The world peace diet, so prehranski rituali v katerikoli kulturi izredno močne sile indoktrinacije. Skoznje naša kultura injicira strupeno miselnost elitizma, redukcionizma, ločenosti in potlačitve občutljivosti v nas vseh.

Eden od primarno neprepoznavnih učinkov kulturnega programiranja je nižanje našega naravnega dobrega mnenja o samem sebi, represija prirojenega občutka, da smo del prijaznega in  slovečega univerzuma. Kot otroci smo bili ne samo prisiljeni videti odrasle okrog nas jesti meso in skrivanje zaprtih in prestrašenih živali, ampak prisiljeni rutinsko jesti takšne stvari tudi sami. Naša duhovna povezanost z radostjo, svobodo in kreativnostjo, lepoto in sočutjem je bila nezavedno potlačena.

Zaradi našega pomanjkanja občutka varnosti in zaradi strahu, nas lahko zelo hitro zmanipulirajo in izkoristijo kot potrošnike in delavce v sistemu, ki povečuje bogastvo in privilegije majhne elite. Opustoši pa ne samo zunanjo ekološko in kulturno pokrajino naše Zemlje, pač pa tudi notranjo pokrajino našega čustvenega in duhovnega življenja. Postajamo le ironični v svojih iskanjih in prodamo ter zamenjamo radost in svobodo za dolgočasno otrplost udobja in varnosti.

Ključ transformacije naših življenj in naše kulture je naše počutje. Kako se počutimo? Resnično? Kakšno je naše splošno počutje ali ton počutja preko celotnega dneva? Kako se spreminja? Kaj povzroči spremembo?  Ugotovil sem, da je zelo koristno, če se zavedam svojega počutja in subtilnih sprememb preko celega dneva. Odkril sem tudi, da je počutje izredno občutljivo na različne misli in zavestne namere. Zaradi tega je mnogo duhovnih učiteljev poudarjalo pomembnost kultiviranja mentalnega zavedanja in vzpostavitev notranjih stanj usmiljenosti, sočutja, radosti, hvaležnosti in mirnosti, ki so neodvisne od kakršnihkoli zunanjih situacij, v katerih se nahajamo. 

S prakticiranjem in pridobljenimi izkušnjami ter razumevanjem se lahko naučimo, da smo manj pod vplivom zunanjih dražljajev in prebivamo bolj v našem srcu v miru in z občutkom usmiljenosti za druge, ne glede na to, kaj se dogaja. Odveč je reči, da obstaja obilo možnosti za vajo.

Ključna situacija je ta, da smo se vsi rodili v kulturo, ki duši naravno veselje, ustvarjalnost in sočutje in na več načinov spodbuja v nas najslabše kvalitete. Primarno, ko nas prisili v uživanje mesa, in sekundarno preko kulturnih institucij, ki takšen nasilen  in otopel način  vedenja vsiljujejo in razvijajo. Nekaj primerov teh drugotnih inštitucij so avtoritarne, izobraževalne, religiozne, ekonomske in zdravstveno-farmacevtske institucije, ki so za ljudi praktično neizogibne. Kot novorojenčki smo nasilno ločeni od naših mam in napadeni s toksičnimi cepljenji in okoljem, obremenjenim s kemičnimi substancami. Ko odraščamo, smo podvrženi agresivni prehrani in televizijskim programom ter izobraževalnemu programu, ki nas oropa naravne radovednosti in jo nadomesti s strahom pred napakami. Ta vzorec se ponavlja v religijskih in korporacijskih okoljih, hkrati pa smo ves čas obkroženi z mediji, ki prikazujejo slike kriminala, bolezni in vojn. Vse to nam jemlje moč in povzroča ekstremno negativno mišljenje. Na žalost pa je rezultat  naraščanje prodaje zdravil, ki vplivajo na počutje, kar seveda še poveča moč farmacevtskih korporacij.  Te zaposlujejo celo vojsko ljudi, ki kontrolira tako politične ustanove kot tudi medije, s katerimi smo obkroženi. Tako ljudje ponotranjimo to negativnost na več načinov. Ko so naše misli frustrirane ali depresivne in se počutimo izčrpane, postanemo z lahkoto lahkoverni potrošniki, ki z zaupanjem kupujemo proizvode in uradne verzije zgodbic, ki nam jih ponuja korporacijski sistem.

Pa vendarle je povsod okrog nas in v nas prisotno veselje do bivanja, izraženega skozi petje, ples in slavljenje. To vidimo in občutimo jasno v naravi: svobodno živeče ptice, ribe in druge živali slavijo svoja življenja z zadovoljstvom in milostjo. Kamorkoli globlje pogledamo, voda teče in govori, rože in listje se obračajo proti soncu in plešejo v vetru. In oblaki in drevesa, dež in tih sneg, trta, reke in gore - vsak zase polni svoje mesto in ima svoj namen. Vsak od njih odpira življenje na tem prečudovitem planetu, ki si ga delimo na našem potovanju okoli sonca in skozi vesolje. Ta način gledanja, kultiviranja odprtosti srca, občutek hvaležnosti in povezanosti z razcvetelo lepoto višjega reda, napreduje z vadbo. Z našim kulturnim programiranjem nas niso naučili gledati na svet na ta način. Nasprotno, naučili so nas, da sta narava in živali v stalnem konfliktu in tudi le kot sredstvo za našo uporabo, daleč manj pomembni kot človek, le nekaj več kot mehanični rekviziti v naših človeških dramah. Čudovite in revolucionarne novice pa nam pravijo, da lahko s stalno prakso pozitivno transformiramo svoj način gledanja in doživljanja sveta in sebe samih, dvignemo nivo energije in zavedanja. Zaljubimo se lahko v življenje in postanemo neustavljiva sila za zdravljenje, veselje in osvoboditev. Vse, kar je potrebno, je notranje hrepenenje, da se prebudimo iz kulturnega transa in volja, da to zavestno naredimo.

Kako naredimo ta korak?

Vadimo. Vadimo na popolnoma enak, vendar obraten način, kot so nas naučili v naši kulturi. Zato je veganski način življenja temelj za duševno zdravje, veselje in pozitivno osebno in družbeno transformacijo. Skozi svoje prehrambene rituale nam je naša kultura vsilila prakso izključitve, redukcije in udobja, hkrati pa nepovezanosti, elitizma, grabežljivosti in neobčutljivosti.  Kot družba tako skozi načrtno prakso izvršujemo ekocid, genocid in suicid (uničenje okolja, naroda in samomor).

V nasprotju  s tem veganski način življenja prakticira vključitev, obuditev senzibilnosti, zavestno prebujenje v uživanje, spoštovanje, raziskovanje, zaščito in slavljenje  vsepovezanosti življenja. Tako je prva in najbolj pomembna praksa v kultiviranju pozitivnega občutja in mišljenja veganstvo: prizadevati si zmanjšati na minimum krutost in izkoriščanje, ki ga povzročamo drugim preko svojih dejanj, govora in misli.

Druga vaja je globoko izpraševanje. To je postavljanje pod vprašaj vse tiste uradne zgodbe, ki jih slišimo o naravi realnosti, ki prihajajo iz strani uradnih virov ne glede na to, ali so to zunanji viri ali notranji glasovi zgodb, ki smo jih ponotranjili. Predlagam, da razmislite zgodbo o beljakovinah, o kalciju, o človeški superiornosti, zgodbo o 11. septembru, različne znanstvene in religiozne zgodbice, različne zgodbe o zdravju, denarju, spolu, spolnosti in spoznali boste, da je realnost lahko zelo drugačna in daleč bolj lepa in osvobajajoča, kot nam je bilo povedano.

Tretja vaja je utišanje našega uma, naših misli. Glede na raziskave, mislimo okrog 60 000 misli na dan - približno ena misel na sekundo, vsak sleherni trenutek. Za povprečno osebo je 85% teh misli negativnih in 95% je ponavljajočih. Prišel je čas, da aktivno zaposlimo delovanje naših misli in razvijemo zmožnost osvoboditi se svojih notranjih zgodb, ki se vrtijo okrog mojih problemov in mene kot ločenega jaza. Ko to naredimo, se zbudimo v spoznanje, da je to, kar smo, večno zavestno zavedanje. Naše telo in naše misli se dvigajo iz tega zavedanja kot oblaki nastajajo na nebu. Naša prava narava je nebo in mi smo prav tako svobodni. To so le besede, dokler ta resnica, h kateri ciljajo, ni izkušnja. Ta izkušnja pa je rezultat prakticiranja prijaznosti in globokega izpraševanja o veganskem načinu življenja.  Našemu umu dovolimo, da utihne in prenese našo pozornost od vsebine naših misli na prostranost v notranjosti, kjer vse mišljenje nastaja.

Četrta vaja, ki se mi zdi, da razvija notranje veselje, je, da si vsak dan vzamemo čas in se povežemo z naravo.  Zame je biti bos na Zemlji in plavati v naravnih okoljih, kot so oceani, jezera in potoki, še posebej osvežujoče in prispeva k temu, da naravna vse moje celice, da pojejo.

Peta vaja je zavestno prakticirati in negovati občutek hvaležnosti. To se mi zdi zelo dobrodejno in zdi se, da ta vaja pride do korenin naših mentalnih bolezni in travm, ki nam jih je vsilila naša kultura. Depresija, zaskrbljenost, strah, ponos, ljubosumnost in stres, vsi izparijo v ozdravljajoči svetlobi hvaležnosti. Verjamem, da lahko vedno najdemo razloge, zaradi katerih smo lahko hvaležni. Blagoslov, ki ga to prinaša, je notranji mir in ustvarjalno obilje.

Naša mentalna drža uokvirja vse, kar izkusimo. In to védenje je bilo mnogokrat sprogramirano s strani naše zastrupljene in tekmovalne kulture, ki dnevno ubija milijone živali za hrano in nas novači za ta katastrofalen projekt. Eno največjih daril, ki jih lahko damo živalim, nam samim, našim ljubljenim, naši kulturi, je napor razgaliti ta kulturni pogled in učiti se dati iz okvirjev naše mentalne poglede ter gledati s perspektive sočutja, veselja in hvaležnosti.  Na noben način ne priporočam, da se proti svoji volji soočite z obupom in nasiljem, ki ga naravno občutimo, ko se prebudimo ob navadno prikriti krutosti in grozi v našem svetu. Pač pa, da dovolimo sebi, da to občutimo in gremo skozi. Kot vegani si kar najbolj prizadevamo, da zavestno zmanjšamo na minimum nasilje, ki je povezano z našim delovanjem. Nujno je, da vadimo prepoznavanje in zahvalo lepoti in milosti, ki se v obilju manifestirata okoli nas. Tako naša prizadevanja izvirajo iz sproščenosti in samozavesti, ne pa iz jeze in strahu. 

Sistemi zatiranja uspevajo, ko je počutje negativno in so ljudje zaprti za dotok energije, moč in solidarnost. Ti sistemi zatiranja morajo izginiti, ko bodo ljudje močni in napolnjeni z duhom zahvale, zaupanja, radosti in občutkom, da delijo. Če imate še kakšne ideje, kako konstruktivno izboljšati svoje počutje, jih prosim podelite z nami. Hvala. 

Avtor prispevka (naslov v angleškem originalu: Positive Moods May be the key to Transforming our Lives and our Culture) je Will Tuttle.

Dr. Will Tuttle je učitelj, avtor, pianist in skladatelj, ki v Severni Ameriki in Evropi vsakoletno izvede 150 predavanj, delavnic in koncertov. Je avtor priznane prodajne uspešnice The World Peace Diet in prejemnik Peace Abbeyeve nagrade za pogum vesti. Že več kot 30 let je vegan.

Will Tuttle: Hrana za mir

Ključ za resnično razumevanje sveta, v katerem živimo, se skriva v dojemanju daljnosežnih posledic naših prehrambnih navad.

Smo to, kar jemo. Hrano dobesedno dajemo v naša telesa. Preko prehanjevanja na osnovnih in nezavednih nivojih sodelujemo v vrednotah in paradigmah naše družbe. V otroštvu smo skozi nenehno izpostavljenost zapletenim odnosom, ki so povezani z najbolj razvitim skupinskim obredom, prehranjevanjem, absorbirali vrednote in nevidne predpostavke družbe. Kot spužva smo absorbirali, se učili, sodelovali in na koncu postali del družbe. V odrasli dobi nam stres in velike težave, ki smo jih sami ustvarili, otežujejo naša življenja. Z vso pravico poskušamo razumeti lastno nesposobnost življenja v harmoniji na tem svetu. Če pogledamo bolje, bomo odkrili grozljivo silo, ki je odgovorna za nastajanje naših dilem in kriz. Ta sila vsakodnevno strmi v nas z naših krožnikov!

Čeprav mnogi razpravljajo o tem, katera prehrana je najboljša za zdravje in dolgo življenje, to delo ne govori o prehrani na ta običajen način. Knjiga raziskuje globoke družbene in duhovne posledice naših prehrambnih navad in mentaliteto, ki jih podpira.

Smo sredi velikega preobražanja družbe. Vse bolj postaja očitno, da se stari družbeni miti podirajo. Dojemamo, da so osnovne predpostavke naše družbe zastarele in da bodo, če jim bomo še naprej sledili, povzročale ne samo uničenje kompleksnih in občutljivih ekoloških sistemov na planetu, ampak tudi naše lastne vrste. Rojeva se nova paradigma, ki vzpodbuja sodelovanje, svobodo, mir, življenje in enost. Zamenjala bo staro, ki temelji na tekmovalnosti, razdvajanju, vojni, izključevanju in ideji, da moč določa pravičnost. Hrana je bistveni ključ pri rojevanju te nove paradigme.

Knjiga je bila v svojem angleškem originalu, The World Peace Diet, marca 2010 najbolje prodajano delo na Amazonu in prevedena je v več jezikov. Med tem, ko na slovenski prevod še čakamo, je na voljo prevod v hrvaščini.

Več o knjigi (v hrvaškem jeziku) in možnosti naročila na spletni strani založbe Dvostruka Duga in na Facebook strani, posvečeni tej knjigi.

Izposoja knjige je trenutno možna v naslednjih slovenskih knjižnicah:

- Mariborska knjižnica, 

- Knjižnica Lenart,

- Knjižnica Josipa Vošnjaka, Slovenska Bistrica.

Elektronsko knjigo (v angleškem jeziku) si je možno brezplačno naložiti na tej povezavi.

Na tem naslovu pa se nahaja 13.5 ur dolga audio knjiga.

Za naše otroke: zakaj moramo nujno spremeniti naš način prehranjevanja

Zadnjih trideset let nas korporativni mediji v Severni Ameriki bombardirajo s sporočili, da je tržno usmerjen potrošniški ekonomski sistem edina možnost in da je sinonim za demokracijo; da je vojna trajna značilnost sodobne družbe in da je prepuščanje neomejene moči in svobode korporacijam in finančnim institucijam, maksimirati svoj dobiček, najboljše za vsakogar.

To je privedlo v novo zlato dobo s stratosferičnimi razlikami med dohodki über bogatih in hitro rastočim razredom revnih, pa tudi k zmeraj večji privatizaciji zdravstva, javnih površin, zaporov, izobraževalnega sistema in praktično vsake dimenzije družbenega življenja in vsega skupnega, kar je do sedaj obstajalo za javno dobro.

Posledica tega je, da smo ustvarili - kot nekateri to imenujejo - "samomorilsko stanje", v katerem vladajoča plutokracija uničuje še zadnje ostanke demokracije in jih, kot kaže, namerava zamenjati s stanjem korporativne varnosti, ki v želji po bogastvu in moči uničuje tako človeške skupnosti kot ekosisteme, socialno varnost in sisteme ekonomske podpore pa zamenjuje z zapori in kaznovalnimi sistemi. To je samomorilsko, ker neposredno napada ustvarjalnost, zaupanje, svobodo, zdravje in obnovljivost človeških in ekoloških skupnosti, ki so temelj življenja, ki si ga delimo na tem planetu.

To se še posebej očitno kaže v vojni proti mladim - zlasti tistim, ki niso belci, kar ponazarja nedavni umor Trayvona Martina. Danes se v ZDA mnogo mladih znajde v nasilno materialistični, tekmovalni tržni kulturi, ki z njimi ne ravna kot s cenjenimi člani družbe, temveč kot z blagom in nepotrebnim presežkom. Milijone mladih so in jih še silijo iz srednje šole, deležni niso nikakršnega usposabljanja za delo in soočajo se s stresom in degradacijo pristanka v zaporu, revščini ali vojski. ZDA imajo največji zaporniški sistem na svetu in tudi največjo vojsko, vsak peti otrok pa živi v revščini. Polovica vseh in 90 odstotkov temnopoltih ameriških otrok je vsaj del svojega odraščanja odvisnih od bonov za hrano.

Medtem ko lahko vidimo, kaj se dogaja okoli nas, pa je globlje vprašanje to, kaj poganja to samomorilsko vojno proti otrokom, ekosistemom, medčloveškim odnosom in enakopravnosti ter miroljubnemu, pozitivnemu mišljenju.

Eno mesto, kamor se zdi, da nihče noče pogledati, so naši krožniki. Obroki so najpomembnejši družabni rituali in naši ogromni kmetijski obrati ter sistemi procesiranja in distribucije hrane vplivajo na ljudi, živali in ekosisteme bolj silovito kot kar koli drugega. Ta sistem v ZDA za hrano vsakodnevno ubije več kot 75 milijonov živali. Praktično vse te živali so še dojenčki ali otroci, najstarejše ubite živali - krave "molznice" in kokoši "nesnice" - pa adolescentke. Znanstveniki v kmetijski dejavnosti so razvili metode za razplod, hranjenje, administriranje farmakoloških sredstev in čedalje hujše utesnjevanje krav, pujsov, kokoši, puranov, rac in gojenih rib (ki danes predstavljajo več kot dve tretjini rib, ki jih jemo), tako da dosežejo klavno težo v zgolj nekaj tednih ali mesecih. Kokoši zakoljejo, ko so stare šele 39 dni!

Kar sejemo, to žanjemo. Če resnično želimo ustvariti boljši svet zase in za svoje otroke, je potrebno globlje razumevanje, podvomiti moramo v naša stališča in vedenje in jih spremeniti tako, da bomo obnovili naše spoštovanje in sočutje do živali, s katerimi si delimo ta planet, in do njihovih otrok. Z nespoštovanjem, popredmetenjem, zlorabljanjem in vsakoletnim ubijanjem milijard živalskih otrok brez potrebe neizogibno sejemo seme samomorilske države v vojni proti lastnim otrokom.

Naši kulturno pogojeni, vsakodnevni rituali uživanja hrane nas indoktrinirajo s prav tisto miselnostjo, ki nevidno plete in ustvarja naše konflikte in dileme: z mentaliteto privilegijev, elitizma, nadvlade močnejšega, plenilstva, izključevanja, nepovezanosti in neusmiljene popredmetenosti življenja in nadvlade nad ženskami. Vse to so skrita sporočila prehrane v naši kulturi, ki nas že od otroštva naprej programirajo, da sodelujemo v uživanju teles in telesnih izločkov zasužnjenih in trivializiranih bitij, katerih interesi so zanje prav tako pomembni, kot so naši interesi pomembni nam.

Čas je, da zavestno povežemo naše obsežno in nenehno nasilje nad živalmi, ki jih jemo, in miselnost, ki je za to potrebna, ter nasilje, ki ga vsi občutimo v vojni in neenakosti v naši kulturi. Ko se bomo prebudili iz zastarelega kulturnega programa uživanja hrane živalskega izvora in spremenili svoje vedenje, bomo končno sposobni ustvariti kulturo dobrote, enakosti, spoštovanja, svobode, obilja, veselja in trajnosti. To je možnost, ki nas pozdravlja z odprtimi rokami in ki je vedno na voljo.

Cena? Odpoved mesnim burgerjem, hot dogom, paštetam, ribjim palčkam, tunini, jajcem, siru in sladoledu ter sprejetje rastlinske, ekološko pridelane in nepredelane hrane, ki prinaša življenje, svobodo in žareče zdravje; hrane, pridelane na ekoloških vrtovih, sadovnjakih in poljih; hrane, ki odseva spoštovanje do Zemlje in vseh živih bitij. Vsak izmed nas lahko spremeni svet. Potrudimo se razumeti značaj zahrbtne kulturne indoktrinacije, ki pogublja naš svet, odstranimo ga iz naših misli in prehranjevalnih navad (to pomeni postati vegani!) in pomagajmo drugim, da storijo enako. V tem smo vsi skupaj!

Avtor prispevka (naslov v angleškem originalu: For Our Children's Sake: Why We Urgently Need To Change The Way We Eat) je Will Tuttle.

Dr. Will Tuttle je učitelj, avtor, pianist in skladatelj, ki v Severni Ameriki in Evropi vsakoletno izvede 150 predavanj, delavnic in koncertov. Je avtor priznane prodajne uspešnice The World Peace Diet in prejemnik Peace Abbeyeve nagrade za pogum vesti. Že več kot 30 let je vegan.

Prevod: Veganska iniciativa