Pomagajmo ustvariti prvo zatočišče za rejne živali v Sloveniji

Preteklo sončno in toplo sobotno popoldne je bilo prav čudovito - obiskali smo Posestvo Koki, na katerem zdaj živi že kar 30 rešenih živali skupaj s človeško družino, ki ima zanje in za tiste živali, ki na lepše življenje še čakajo, prav posebne načrte. O teh načrtih smo v družbi nagajivih kokošk, ponosnega petelina, poskočnih kuncev, veselih rac, dveh pozornih puranov in seveda zdaj že precej večjega pujska Odija pokramljali z idejno vodjo Zavoda Koki Ksenijo Vesenjak Kutlačić. Priložnost pa smo izkoristili še za nekaj prav posebnega - postali smo botri dvema prebivalcema posestva - kokoški Fridi in rački Elli.

Ideja o ustanovitvi Zavoda za zaščito rejnih živali Koki se je porodila med reševanjem velikega števila kokošk pred smrtjo. Kaj Zavod počne in kakšni so tvoji dolgoročni načrti?

Naša doslej najbolj uspešna operacija '100 rešenih kokoši iz baterijske reje' je zagnala motor za naše institucionalno oblikovanje na področju zaščite rejnih živali. 

Pogum so nam vlili pravzaprav ljudje sami, ki so jim podobe suhih, ocufanih, grdih kokoši, ki v življenju niso videle sonca in začutile vetra, tako zelo segle v srce, da so nam mrzlično pomagali pri iskanju dobrih domov, kjer bodo kokoši dobile drugo priložnost in spoznavale svetle plati življenja. 

Ugotovili smo, da večina ljudi pravzaprav sploh ne ve, v kakšnih razmerah dejansko živijo kokoši, kako so tretirane in kaj se z njimi dogaja, saj so bili nad njihovo podobo do solz ogorčeni.  

In da je ljudem pravzaprav zelo mar tudi za te rejne - klavne živali, torej živali s krožnika. Zato smo se odločili, da postavimo spletno mesto www.zavod-koki.org in preko različnih projektov damo besedo prav tem živalim. Poimenovali smo jih ambasadorji. To so rešene rejne živali, ki so namesto na krožnikih končale v varnem objemu ljubečih ljudi. S tem ko jim je dano, da živijo svobodno, imajo možnost, da pokažejo, kdo in kaj pravzaprav so. V sliki. In besedi. 

Tudi v imenu tisitih, ki jih nihče ne more videti in slišati. 

Zato je ena od pomembnih nalog Zavoda Koki širjenje in ozaveščanje o rejnih živalih preko ambasadorjev. 

Druga pomembna naloga pa je konkretna pomoč poškodovanim, odsluženim, neželenim rejnim živalim na terenu, zvesti bomo ostali akcijam iskanja domov odsluženim kokošim nesnicam. 

Slednje je razlog, da bomo po številnih vzorih iz tujine prihodnje leto uredili zatočišče za rejne živali širšega pomena, kjer bodo živali pred posvojitvami lahko tudi okrevale. 

Poslanstvo Zavoda je pomagati tistim živalim, katerih trpljenje je v naši družbi najbolj skrito očem. Kakšen pa je po tvojih izkušnjah odnos ljudi do teh živali?

Največji problem v današnji družbi je pomanjkanje pristnega stika in osebnega odnosa z živaljo in zato je odnos ne samo slab, ampak v večini primerov ga sploh ni. 

Rejne-klavne živali so zreducirane na predmet prehrane, sploh niso tretirane kot živa bitja. 

In to je narobe. 

Anekdota, da otroci mislijo, da so krave vijolične barve, ni daleč od resničnosti. 

Če pomislite pri sebi - kolikorat ste imeli priložnost pobožati purana in ga občudovati, kako rad spi na drevesu? Pa pujsa, kako zlahka uboga na ukaz sedi? Ali kokoš, ki bi se ves čas stiskala ob nogo? 

Pomanjkanje stika je velik manko tudi za ljudi, ki so tako prikrajšani za edinstvene občutke in spoznanja, da so te živali prav tako enkratne kot tiste, ki jih tretiramo kot hišne ljubljenčke. 

Živali so terapija. Če bi ljudje to dojeli, lahko farmacevtska industrija zapre svoja vrata. 

Da bi ljudem vrnili stik z živaljo, smo vzpostavili projekt Posvoji rejno žival, bodi njen boter na daljavo. 

Tako lahko imate čisto svojo kokoško pri nas, prejmete vabilo in jo nekega dne v živo spoznate. Tedensko prejemate potem zgodbice o njej, malo drugačne, z veliko koristnimi informacijami. In ste na ta način vpeti v to edinstveno pozitivno zgodbo. 

Kako na posestvu Koki poteka povprečen dan? 

Veste, jutro med 5. in 7. uro je zame osebno najlepši del dneva. Vse je mirno, nihče se ne pritožuje, vsi spijo, najraje bi zamrznila ta del dneva. 

V tem času ob skodelici črne kave praviloma odgovarjam na elektronska sporočila, sledim objavam na družabnih omrežjih, pišem sporočila za javnost, takrat nastajajo zgodbe, ki jih pripovedujejo naši živalski ambasadorji, in takrat delam kljukice in načrte za projekte v prihodnje. 

Potem pa da Srečko Petelin intonacijo in akcija se začne. 

Kokoši, kunci, race, purana, mačke, Odi - pujs, pa naše človeške gmote - otroci, se prikotalijo iz svojih kotičkov. Vsak zahteva svoje - od hranjenja, čiščenja in drugih potreb. 

Tekom dopoldneva se ponavadi zglasi veterinar, ki je že skoraj stalen gost našega malega raja, saj imamo zmeraj koga 'na bolniški'. Jaz pa se prelevim v glavno kuharico za naš številčni bataljon. Če je vse po sreči, traja tempo nekje do poznega popoldneva, ko se živali pripravljo na večerni počitek. In običajno zadnja vrata pri kuncu Riziju zaprem že okoli 22. ure ter se zahvalim za še en naporen, a čudovit in nenadomestljiv dan. 

Živali, ki živijo pod okriljem Zavoda, je možno tudi posvojiti na daljavo. Kako potekajo te posvojitve?

Vsi ljudje nimajo prostora in časa, da bi pod svoje okrilje vzeli kokoško, purana, raco ali pujska in tako pomagali pri reševanju in oskrbi rejnih živali, ki potrebujejo pomoč. Lahko pa pomagajo na druge načine. 

Eden od načinov je sodelovanje v projektu Posvoji rejno žival. 

Za simbolični mesečni znesek (od 7 evrov dalje) lahko posamezniki postanejo botri kateremu od naših ambasadorjev. 

To v praksi pomeni, da tedensko prejemajo poročila, fotografije, video posnetke o svoji posvojeni živali. 

Skupaj s tem pa prejmejo tudi vabilo na osebno srečanje z njo. Ko je čas, nas obiščejo, svoje posvojence pa prvič v živo tudi objamejo. 

Sredstva, ki jih porabimo na ta način, namenimo za prehrano in veterinarsko oskrbo tiste živali, ki v danem trenutku to najbolj potrebuje, bodisi v naši oskrbi ali pri katerem od naših partnerjev. 

Kar ostane, gre v skupni fond za ureditev zavetišča. Vse gre samo in izključno za živali. 

Seveda pa je bistvo projekta razvijanje in spodbujanje odnosa med ljudmi in živalmi (botrom in posvojencem). 

Na družabnih omrežjih je zelo odmevala zgodba o reševanju Srečka Petelina. Kako je ta srečni petelin prišel k tebi?

Srečka Petelina so prinesli ljudje, ki so po naključju odkrili, kako čepi v majhni kletki nekje v Goriških brdih pred hišo. Izkazalo se je, da je bil dobitek na vaški veselici, prejemniki pa niso vedeli, kaj bi z njim. Je naš daleč najglasnejši član, ki kikirika nekako takole:

'' Živali niso darilo, kikiriki, ne podarjajte živali, sicer lahko slabo se vam godi, ki ki ri ki!''  

V načrtu je tudi projekt Martinovanje z raco. Nam lahko kaj več poveš o njem?

Začenja se tisti del leta, ki ga po slovenski tradiciji obeležujemo s temi in onimi pojedinami. Martinovanje je prvo na spisku. Odločili smo se, da bomo vse praznike obleželili tudi mi, le da bomo tradiciji dodali svež veter. In kot veste, ni martinovega brez race. Tako bomo 11. novembra martinovali z racami. Le da bodo pri nas race namesto na krožnikih zraven naših krožnikov! Gre seveda za naše 4 ambasadorje, račke, ki so sicer namesto v pečici končale v naših varnih objemih. Zaradi omejenega prostora bodo vabljeni le botri račk, če pa teh ne bo dovolj, pa tudi ostali. Začetek je. 

V kolikšni meri slovenski mediji pomagajo pri širjenju novice o delu Zavoda in bodočem prvem zatočišču za t. i. rejne živali?

Večino medijev živali praviloma zanimajo samo, ko so na krožnikih kot predjed kakšnega politika ali v kakšnem resničnostnem šovu, spet na krožniku, se razume. Verjamem in želim si, da bomo našli način, s katerim bomo v celotno zgodbo vpletli tudi sedmo silo.Mogoče se bo naša purica Isabela kaj spomnila, ne vem. Ona je bolj brihtne glave.   

Veganska iniciativa je posvojila kokoško Frido. Nam lahko poveš kaj zanimivega o njej?

Tako kot vseh naših več kot 30 živalskih ambasadorjev ima tudi Frida svoje ime zaradi svojega značaja. Je samosvoja in svobodoljubna. Ves čas ima malodane že umetniško zapacan kljun in zdi se, kot bi imela pod kljunom črne brke. Slednje nas je dodatno inspiriralo, da je ime dobila po umetnici Fridi Kahlo.

Bi želela kaj posebnega sporočiti našim bralcem?

Projekt Zavoda Koki v 2015 je ureditev ta pravega zatočišča za rejne živali v izmeri 5-10 hektarjev. Naj projekt ne propade samo zato, ker v pravem trenutku pravi ljudje nismo naleteli na tiste, ki se bodo v njem prepoznali in ga tudi finančno podprli. Zato bi prosila bralce, da pomagajo pri širjenju informacije o poslanstvu Zavoda in pomagajo po najboljših močeh. Stokrat se jim bo povrnilo.  

Si optimistična glede prihodnosti? Kaj ti daje največ upanja?

Če se ne motim o glavnem vzroku za slab odnos ljudi do rejnih živali (torej pomanjkanje sočutja zaradi izgube pristnega stika in bližine), potem smo na pravi poti. Med posvojenimi živalmi in njihovimi botri se skozi serijo fotografij, zgodb in posnetkov gradi izjemen odnos bližine, sočutja, ljubezni, ki ga botri potem kronajo z osebnim obiskom živali. Zagotovo pa mi največ upanja dajejo otroci, zato želimo v projekt vključiti čim več družin z otroki. Otroška duša je nekaj najčistejšega in nekaj najlepšega na tem svetu. Oni so tisti, ki bodo spremenili svet na boljše. Zato najraje pišem in ustvarjam zanje in se tudi sama veselim njihovih odzivov. Potem pride deček in dve uri sedi pri kuncih, ker jih še nikoli ni videl. Ali deklica, ki se ne loči od racmana, ker ji je tako zanimiv. Zato, ja, upanje za boljši jutri mi dajejo otroci.  


Bi tudi vi radi pripomogli k ustanavljanju zatočišča? Postanite boter kateri od živali, ki so zaživele novo življenje pri družini na Posestvu Koki. Vse potrebne informacije najdete na spletni strani Zavoda: www.zavod-koki.org/podpri-nase-delovanje/bodi-sponzor.

.

Fotografije: Veganska iniciativa in Zavod Koki

Novo poročilo OZN opozarja Evropejce: prepolovite količino mesa in mlečnih izdelkov

Če bi Evropejci pojedli pol manj mesa in mlečnih izdelkov, bi izpuste toplogrednih plinov iz živinorejske industrije v Evropi zmanjšali do 40%

Pred nekaj dnevi je Organizacija združenih narodov predstavila povzetek poročila z naslovom Dušik na mizi, ki bo izšlo prihodnji mesec. Nadgrajuje poročilo iste skupine raziskovalcev iz leta 2011, ki je ugotovilo, da letni strošek onesnaženja z dušikom znaša do 340 milijard evrov.

V letošnjem poročilu so znanstveniki preučili vpliv, ki bi ga sprememba prehranjevalnih navad potrošnikov imela na izpust dušika v živinorejski industriji. Ugotavljajo, da bi 50% zmanjšanje porabe mesa in mlečnih izdelkov izpuste dušika zmanjšalo za 40%, izpuste ostalih toplogrednih plinov pa za 25-40%, odvisno od tega, kaj bi se zgodilo z zemljišči, ki bi se ob tem sprostila. Količina uvožene soje, ki gre v veliki večini za živalsko krmo, bi se zmanjšala za 75%. Občutno zmanjšanje mesne in mlečne industrije bi tudi sprostilo obdelovalno zemljo za pridelavo žita ali biogoriv, so povedali pri združenih narodih.

Pripravljalci poročila so ugotovili, da je količina dušika, ki se sprosti v okolje - v zrak in vodo - za eno enoto beljakovin v kravjem mesu 25 krat višja kot za eno enoto beljakovin v žitu. Dušikov oksid je eden najbolj škodljivih toplogrednih plinov, mnogo bolj kot ogljikov dioksid. Izpusti dušika v živinoreji imajo za okolje še dodatne negativne posledice. V kombinaciji z avtomobilskimi izpusti tvorijo drobne delce, ki so škodljivi za človeško zdravje. Kadar dušik s farm (v gnojevki) odteka v vodotke, povzroča cvetenje alg.

Znanstveniki iz Ekonomske komisije združenih narodov za Evropo (UNECE) ugotavljajo tudi, da prepolovitev zaužitega mesa in mlečnih izdelkov ni pomembna zgolj za zmanjšanje onesnaževanja vode in zraka, temveč bi Evropejci na ta način zaužili tudi 40% manj nasičenih maščob.

Soavtor poročila prof. Mark Sutton, okoljski fizik iz britanskega centra za ekologijo in hidrologijo, kot največjo oviro pri uresničitvi tolikšnega zmanjšanja porabe mesa vidi močne mesne in mlečne industrijske lobije. Vendar smo za zmanjšanje onesnaževanja prav tako kot živinorejci odgovorni tudi potrošniki.

Henk Westhoek, glavni avtor poročila in programski vodja v nizozemski agenciji za okolje, je izpostavil, da bi Evropska unija lahko postala velik izvoznik prehrambenih izdelkov (ki niso živalskega izvora) namesto velik uvoznik krme, na primer soje. Uspešno zmanjšanje porabe mesa in mlečnih izdelkov v Evropi pa bi imelo velik kulturni vpliv drugod po svetu, kje poraba mesa v zadnjih letih hitro narašča: povprečna poraba mesa na Kitajskem se hitro približuje ameriškemu in evropskemu povprečju.

Soavtorica poročila dr. Alessandra Di Marco z italijanske nacionalne agencije za nove tehnologije, energijo in trajnostni ekonomski razvoj je poudarila, da je za našo prihodnost in prihodnost našega okolja zelo pomembna vzgoja otrok. Ključno je, da se otroci zavedajo posledic, ki jih ima izbira določenih vrst hrane.

Danes je opustiti izdelke živalskega izvora iz naše prehrane lažje kot kadar koli prej. V trgovini namesto po mleku krav in kosih trupel mrtvih živali enostavno posežemo po kateri izmed številnih vrst rastlinskega mleka, ki so na voljo, izbiramo pa lahko tudi med celo paleto različnih vrst tofuja, sejtana, raznih izdelkov na osnovi žita in soje ter celo okusnih jogurtov in sladoledov brez sestavin živalskega izvora. Nakup tovrstnih izdelkov pa seveda sploh ni nujen - ko svoj krožnik prenehamo obteževati z mesom, mlekom in jajci, lahko na jedilno mizo privabimo mavrico pisanih jedi, vabljivih okusov in raznovrstnih tekstur, ob katerih našim brbončicam nikoli ne bo dolgčas. Za ideje in nasvete vas vabimo na naš kuharski blog Kuharija Veganske iniciative, kjer smo zbrali že skoraj 300 receptov - najsi smo jih izumili ali priredili, vse smo pripravili in preizkusili sami.

Nenazadnje pa ne pozabimo, da nam bodo za spremembo naših prehranjevalnih navad najbolj hvaležne živali.


Besedilo: Veganska iniciativa

Viri:

• The Guardian: Halving meat and dairy consumption could slash farming emissions
• Science 2.0: The War On Food: New Government Report Wants Meat And Dairy In Europe Halved
• You Tracker: Eating less meat will slash nitrogen pollution, scientists claim

  

Vira fotografij: 

• picstopin.com 
• grist.org

Nova knjiga: Circles of Compassion

Kako so povezani sočutje do živali, socialna pravičnost in harmonija med ljudmi?

Kako rutinsko izkoriščanje živali za hrano in druge izdelke prispeva k nepravičnosti in nasilju, ki ju doživljajo ne le živali, temveč tudi mi sami in drugi ljudje?

"Zdi se, da pogosto ne prepoznamo povezave med različnimi oblikami nasilja in zatiranja. Če to povezavo lahko vidimo in razumemo, bo naš skupni trud za pozitivne spremembe uspešnejši,"

pravi Will Tuttle, avtor knjige Hrana za mir in urednik nove knjige Circles of Compassion: Connecting Issues of Justice, zbirke esejev, ki so jih zapisali vodilni avtorji in aktivisti sodobnega časa, ki se trudijo za odpravo različnih vrst nasilja.

To je prelomna knjiga, ki lahko poveže različna gibanja in pomaga pri izbirah, ki vodijo v miroljuben in pravičen svet za vse. Eseji osvetljujejo vezi med nepravičnostjo do živali in različnimi oblikami družbene in ekološke nepravičnosti ter  začrtajo pot do svetovnega miru, sočutja in svobode. Vsebino za knjigo je do zdaj prispevalo 28 avtorjev. Med njimi so Ruby Roth, Melanie Joy, Colleen Patrick-Goudreau, Will Tuttle in drugi, tudi pri nas že dobro znani pisci. Seznam avtorjev pa še ni zaključen, saj knjiga še nastaja.

Urednik knjige je v sodelovanju z ameriško založbo Vegan Publishers na platformi za množično financiranje Indiegogo 21. aprila 2014, na svetovni dan Zemlje, začel projekt zbiranja sredstev za izdajo knjige. Potrebujejo 18.000 ameriških dolarjev, ki jih želijo zbrati do 25. maja letos. Že za 10 dolarjev lahko kupite elektronsko knjigo, za 25 dolarjev tiskano knjigo, obstajajo pa še drugi paketi, z nakupom katerih lahko prispevate k izidu knjige.

Vabimo tudi k ogledu nagovora, ki ga je urednik Will Tuttle pripravil v ta namen.

Testiranje zdravil na živalih je pristransko, ugotavlja novo poročilo

Kaže, da vztrajanje pri uporabi neučinkovitega testiranja na živalih v zdravstvenih raziskavah povzroča vedno večjo pristranskost, vsaj v skladu z novo analizo, ki ugotavlja, da je poročil o "pomembnih" rezultatih poskusov na živalih preveč, da bi lahko bila resnična.

Analiza, objavljena ta mesec v reviji PLoS Biology, je rezultat dela raziskovalcev z Univerze Stanford, ki so pregledali 4445 študij na živalih za 160 potencialnih zdravljenj nevroloških motenj, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

Raziskovalna skupina je ugotovila, da je imelo 1.719 teh študij "pozitiven rezultat" ali izid, ki bi raziskovalcem omogočil testiranje substance v nadaljnjih fazah kliničnih preskušanj.

To, so ugotovili analitiki, je nenavadno.

Da smo popolnoma jasni, ta tako imenovana meta analiza ni ocenjevala učinkovitosti poskusov na živalih - obstaja že veliko literature, ki razlaga, zakaj se ta dejavnost nadaljuje, in razloži njene neizogibne pomanjkljivosti, slabosti in resne etične probleme.

Vendar pa je dejstvo, da velik del poskusov na živalih ni prenosljiv na učinkovita zdravila za ljudi, tisto, kar je omogočilo raziskovalcem v tem primeru ugotoviti, da bi statistično le pri 919 analiziranih študijah lahko pričakovali "pozitiven rezultat" - in nastalo neskladje seveda daleč presega statističnega toleranco.

Iz povzetka analize:

Študije so pokazale, da rezultatov biomedicinskih poskusov na živalih ni mogoče prenesti na klinične poskuse na ljudeh, kar lahko pripišemo bodisi dejanskim razlikam v osnovni biologiji med ljudmi in živalmi, bodisi pomanjkljivostim v načrtu poskusa, lahko pa tudi pristranskosti pri poročanju o rezultatih poskusov na živalih. Z uporabo statistične tehnike smo ugotovili, da je število objavljenih študij na živalih s "pozitivnimi" (statistično pomembnimi) rezultati preveliko, da bi bilo resnično.

[...]

Skratka, sodimo, da je v literaturi o nevroloških motnjah preveč študij na živalih s "pozitivnimi" rezultati in razpravljamo o razlogih tega pojava ter potencialnih rešitvah.

S podrobnejši pregledom objavljenih študij so analitiki ugotovili, da bi le osem od 160 zdravljenj smelo napredovati do poskusov na ljudeh. 

Poleg tega se številne prednosti, za katere so študije trdile, da so razvidne iz poskusov na živalih, niso uresničile v poskusih na ljudeh. Podatki na primer kažejo, da se je v poskusih na živalih zdelo obetavnih na desetine zdravil, povezanih z zdravljenjem kapi, večina pa je bila neučinkovita pri ljudeh.

Kljub temu se raziskovalce še vedno spodbuja, naj v velikem obsegu testirajo na živalih in rezultate uporabijo kot prag za prehod na človeške poskuse,  čeprav je splošno znano, da so poskusi na živalih slabo merilo za napovedovanje primernosti zdravil za ljudi.

Kaj se torej dogaja? Je to goljufija? Ne, previdno odgovarjajo raziskovalci, in se v svoji analizi nagibajo k mnenju, da gre za institucionalizirano pristranskost in da se poskusi na živalih, čeprav so omejitve le-teh dobro znane, uporabljajo kot del "sistema" obročev, skozi katere je potrebno skočiti, da bi substanca napredovala v nadaljnje faze preizkušanja. Pretiravanje pri poročanju o dobrih rezultatih in izginjanju slabih je morda le vprašanje denarja. Pozitivni rezultati so videti boljše in bodo bolj verjetno pritegnili sredstva za prihodnje projekte, to pa vodi k pretiranemu poročanju o pozitivnih rezultatih.

Vendar pa raziskovalci namigujejo, da v nekaterih primerih gre za namerno zavajanje, ki presega preprosto pretiravanje in prirejanje številk:

"Enostavno preveč je 'pomembnih' rezultatov," je povedal epidemiolog John Ioannidis, glavni avtor študije. "Nekaj ​​je očitno narobe. Očitno je, da je veliko študij, o katerih poročajo selektivno; bodisi zamolčijo negativne rezultate ali pa analizo predstavijo na način, ki rezultate prikaže kot pozitivne, čeprav so zelo negativni ".

To ni novo področje za Ioannidisa, ki je leta 2005 objavil članek z naslovom “Why Most Published Research Findings Are False” (Zakaj je večina objavljenih rezultatov raziskav neresničnih), v katerem je predstavil številne možne načine, kako so znanstveni rezultati  lahko pristranski.

Ioannidisovi rezultati se pridružujejo številnim podobnim analizam, vključno s študijo iz leta 2008 o učinkovitosti antidepresivov, kjer je bilo za 94% le-teh rečeno, da imajo pozitivne rezultate, vendar so kasnejše analize, ki jih je opravila ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA), ugotovile, da le za nekaj več kot polovico obstajajo pokazatelji pozitivnih rezultatov.

Številne druge metaanalize so pokazale tudi pretirano in napihnjeno poročanje o pozitivnih rezultatih.

Medtem ko se, še enkrat poudarim, ta metaanaliza ne posveča etičnim vprašanjem poskusov na živalih, pa da še dodatno ostrino dejstvu, da so poskusi na živalih zastarel, nenatančen in krut način za preizkušanje zdravil, namenjenih ljudem  - in fundamentalno izpostavi resne etične napake v današnjem testiranju zdravil in postopkov zdravljenja.

Avtor prispevka (v angleškem originalu Drug Tests on Animals are Biased, Says New Report) je Steve Williams.

Prevod: Veganska iniciativa

Veganska atletinja Fiona Oakes zmagala na maratonu na Severnem polu

Letošnji UVU Maraton na Severnem polu je bil zaradi najtežjih razmer v zgodovini tega tekmovanja še posebno zahteven. To pa ni bila nepremagljiva ovira za vegansko športnico, ki je 9. aprila 2013 s časom 4 ure 53 minut izboljšala prejšnji rekord proge za 45 minut in zmagala v ženskem maratonu. Od moških tekmovalcev sta bila le dva hitrejša od Fione, drugouvrščena ženska  pa je za njo zaostajala za 55 minut.

Oktobra jo čaka še maraton na Južnem polu.

Kdo je Fiona Oakes?

Fiona se je predstavila tudi v dokumentarnem filmu Povezovanje dejstev, je zelo aktivna ženska, izredno uspešna športnica in veganka že od najstniških let.

Kadar ne tekmuje, dan začne ob 3.30 uri zjutraj - z delom v svojem zatočišču Tower Hill Stables v Essexu v Veliki Britaniji, kjer skrbi za 400 rešenih živali. Ko poskrbi za 22 psov, 53 konjev, 82 pujsov, 50 mačk, 40 ovc, 20 koz, 3 krave in jato kokoši, gosi, rac in pavov, obuje tekaške čevlje in prične s treningom. Je tudi gasilka in ves čas v pripravljenosti, da se hitro odzove, če jo potrebujejo.

Fiona Oakes ni novinka v ekstremnih preizkušnjah. Od njenih mnogih uspehov naj poleg petih rekordov proge ter prvih mest na maratonih Halstead (2007) in Rovaniemi (2010) ter Great North Run (2011) izpostavimo lansko zmago na zelo zahtevni preizkušnji, puščavskem ultramaratonu Marathon des Sables, znanem tudi kot "najzahtevnejša tekma na svetu", na kateri tekmovalci v peklenski vročini pretečejo 154 milj dolgo progo v Sahari.

Čestitajte Fioni in pomagajte njenim živalim

Z dobrimi rezultati na vzdržljivostnih preizkušnjah Fiona neizpodbitno ovrže stereotip o šibkih veganih, vendar pa so pravi razlog, da se udeležuje ekstremnih preizkušenj, živali, za katere skrbi v svojem zatočišču Tower Hill Stables. Mesečni stroški za hrano in zdravila presegajo £10.000, zato Fiona Oakes z vsako preizkušnjo zbira sredstva za zatočišče. Vsak evro pomaga in če kakšnega lahko pogrešate, vam predlagamo, da ga namenite živalim v Tower Hill Stables in plemeniti ženski, ki zatočišču posveča nepredstavljivo veliko energije. Če želite, pa v Fioninem imenu lahko darujete tudi Vegan Society, katerega podpornica je Fiona.

Preberite več

• Fiona Oakes - Queen of the Extreme
• Fionina domača stran: Tower Hill Stables 
• Inspirational Women of the Year: Fiona ran across the desert to save 400 animals 
• Fionina Facebook stran

Tekst: Vegansta iniciativa

Modesty potrebuje pomoč

Modesty je štiri leta stara kravica, ki živi v zatočišču Ianua na Hrvaškem, o katerem smo v tem blogu že pisali. Še čisto majhno so jo rešili pred zakolom in v zatočišče je prišla zelo bolna, a so jo z veliko ljubezni ter z veterinarsko pomočjo pozdravili in ni imela nikakršnih težav - do letošnje zime, ki je poleg izredno nizkih temperatur Modesty prinesla še težave s srcem in pljuči.

V zatočišču ji pomagajo po svojih najboljših močeh. Pomagajo ji vstati, ko se večkrat dnevno zruši in grejejo jo s plaščem za konje. Zdravila, ki jih dobiva, so zelo draga, saj so zaradi njene velikosti (tehta med 400 in 500 kg) potrebni veliki odmerki, potrebuje pa tudi rentgensko slikanje z mobilnim rentgenskim aparatom, ki stane okoli 120 Eur.

Zatošičše Ianua le stežka plačuje zdravljenje in v imenu Modesty prosi za vašo pomoč.

Če lahko finančno pomagate, vaš prispevek prosimo nakažite na:

Zagrebačka banka

IBAN HR6023600001102075266

SWIFT: ZABAHR2X

za Utočište za životinje Ianua

     Kostanj 33

     10342 Dubrava

Zatočišče lahko kontaktirate na naslovu ianua33@gmail.com

Hvala!