12 pomembnih razlogov zakaj v letu 2015 postati vegan

1. Živali hočejo živeti; ljubijo življenje in se bojijo smrti.

O živalih, rejenih za hrano, smo naučeni misliti - če nanje sploh pomislimo - kot o abstraktni kategoriji “rejnih živali” - brezimnih, brezobličnih čredah in jatah, katerih splošne značilnosti so zgolj reciklirane v nepretrganem toku nerazločnih entitet. A živali na farmah so posamezniki z osebnostmi in čustvi, prav kakor psi in mačke. Čutijo veselje, naklonjenost in zadovoljstvo, pa tudi strah, žalost in bolečino. Tako kot mi sklepajo globoka prijateljstva in čustvene vezi in tako kot mi si prizadevajo ohraniti svoje življenje.

Posnetek ni nazoren; prikazuje izkušnjo krave, ki čaka v vrsti na smrt. Primerjajte to s posnetkom verjetno najbolj srečne krave na svetu.

2. Tudi jajčna in mlečna industrija povzročata neizmerno trpljenje in smrt

Splošno prepričanje, da živali v produkciji jajc in mleka ne trpijo, je zmotno. Jajčna in mlečna industrija dejansko povzročata ogromno trpljenja in vsako leto pobijeta milijarde kokoši in piščančkov ter milijone krav in teličkov.

 

Kokoši v jajčni industriji zakoljejo med 18. in 24. mesecem starosti, ko njihova produkcija upade.

V naravi divje kokoši znesejo le od 12 do 20 jajc na leto. Udomačene kokoši pa so genetsko spremenjene, da znesejo od 250 do 300 jajc letno, kar povzroča bolečo in pogosto usodno reprodukcijsko motnjo. Več kot 95% kokoši v jajčni industriji je zaprtih v tako majhne kletke, da ne morejo niti razširiti kril, in večina jajc iz “talne reje” in “proste reje” prihaja od obupanih kokoši, ki so v tisočih natlačene v umazanih skladiščih. Večini kokoši nesnic na boleč načino odrežejo konico kljuna, da bi preprečili kljuvanje zaradi nervoze v prenatrpanem okolju. V valilnicah, kjer valijo mlade kokoši nesnice za jajčne farme - tudi za tiste z oznako “humano,” za male rejce in kokošnjake na domačih dvoriščih in vrtovih - pokončajo 6 milijard piščančkov moškega spola z zadušitvijo ali pa jih žive zmeljejo.

Teličke ženskega spola na tej mali mlečni farmi so ločili od njihovih mater in jih redijo v značilnih utah za teličke.

Podobno je vsa mlečna industrija odvisna od izkoriščanja ženskih reproduktivnih organov in od uničevanja materinstva.

Kot vsi sesalci tudi krave izločajo mleko samo za hrano svojih teličkov.

Na mlečnih farmah, vključno z malimi rejci in farmami z oznako “humano”, teličke za vedno ločijo od njihovih mater le nekaj ur po rojstvu, da lahko ljudje odvzamejo mleko, ki je namenjeno njim. Teleta moškega spola zakoljejo za teletino ali pa jih vzrejajo za poceni govedino. Teleta ženskega spola pa prva 2 do 3 mesece svojega življenja preživijo izolirane v samotnih utah, brez materinske nege v času, ko jo najbolj potrebujejo.

Kokoši za proizvodnjo jajc in krave za proizvodnjo mleka (tudi) zakoljejo, ko njihova produktivnost usahne, na začetku njihove naravne življenjske dobe.

Več o skritem škodovanju jajčne in mlečne industrije: Eggs: What Are you Really Eating? in  10 Dairy Facts the Industry Doesn’t Want You to Know.

3. Znanost potrjuje: ljudje nimamo nobene potrebe po hrani živalskega izvora

 

Uravnotežena veganska prehrana zlahka zagotavlja vsa hranila, ki jih potrebujemo za rast in razvoj. Vladni strokovnjaki za zdravstvo po vsem svetu končno dohitevajo obsežne znanstvene dokaze, ki kažejo, da je vegansko prehranjevanje ne samo izvedljiva izbira za ljudi vseh starosti, temveč tudi, da rastlinska prehrana v nasprotju s hrano živalskega izvora močno koristi našemu zdravju, vključno z zmanjšanjem pojavnosti debelosti, diabetesa, visokega krvnega pritiska, visoke stopnje holesterola, srčnih napadov, kapi in nekaterih vrst raka.

Leta 2009 je tudi Ameriška akademija za prehrano in dietetiko, najštevilčnejša in najpomembnejša avtoriteta za hrano in prehranjevanje, priznala, da ljudje nimamo nobene prirojene potrebe po hrani živalskega izvora. V izjavi o vegetarijanski in veganski prehrani pravijo, da so: “primerno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja, vključno s popolnoma vegetarijansko ali vegansko prehrano, zdrave in prehransko ustrezne, in lahko lahko ugodno vplivajo na preventivo in zdravljenje določenih bolezni. Ustrezno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja so primerne za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike ter športnike.”

Več o tej tematiki:  Catching Up With Science: Burying the “Humans Need Meat” Argument in Vegan Diets: Sorting Through the Nutritional Myths

4. Vojna prehrambene industrije proti svobodnim živalim

Medtem ko je veliko ljudi seznanjenih z dejstvom, da je za prehrano v ZDA letno pobitih 10 milijard živali, jih veliko manj ve, da je skrivna veja USDA (ameriško ministrstvo za kmetijstvo) samo v zadnjem desetletju brutalno pobila več kot 30 milijonov prostoživečih živali - med njimi veliko ogroženih - ker naj bi ogrožale prehrambeno industrijo.

Rakun, ki so ga pustili umreti ujetega v čeljustni pasti.

Leta 1931 je bil ustanovljen program nadzora škode živali (USDA ADC), da bi nadzoroval in uničil divje živali, ki so škodljive za zahodno industrijo reje živali. Vlada je kasneje po nasvetu strategov za odnose z javnostmi spremenila ime programa v Služba za nadzor prostoživečih živali, svoj moto pa v dobrohotno zvenečega “živeti s prostoživečimi živalmi”.

Mrtev kojot ujet visi z zanke okoli vratu.  
Foto: bivši uslužbenec Službe za nadzor prostoživečih živali

V resnici Služba za nadzor prostoživečih živali vsako leto porabi milijone davkoplačevalskega denarja za pobijanje avtohtonih mesojedih živali in plenilcev - kojotov, volkov, medvedov, pum in mnogih drugih - zavoljo industrije reje živali. Te živali so uničene na najbolj nasilne in grozljive načine, ki si jih je mogoče zamisliti: nanje streljajo iz helikopterjev, jih zastrupljajo, dušijo s plinom, trgajo jih dresirani psi, zadušijo se z zankami okoli vratu ali ulovijo v mučilne čeljustne pasti, v katerih shirajo in počasi umrejo.

Od milijonov živali, ki jih vsako leto uniči Služba za nadzor prostoživečih živali, so morda najbolj brutalno napadani kojoti. Vsako leto na desettisoče kojotov v pasteh počasi umre v agoniji samo zato, ker Služba za nadzor prostoživečih živali ni dolžna preverjati svojih pasti, osebje pa se pogosto tedne dolgo ne vrne k pastem.

Zaposleni ob tem z naključnim in prekomernim lovom s pastmi in zastrupljanjem tudi “nenamerno” pobijejo na desettisoče “živali, ki niso tarče”. Kolateralne žrtve vključujejo tudi zvezno zaščitene zlate in gologlave orle (ki pogosto umirajo v zankah za vrat in noge), bobre, pasavce, jazbece, sove, dihurje, divje prašiče, antilope, ježevce, velike modre čaplje, race, želve, mrhovinarje, podlasice, svizce, golobe, rdečerepe jastrebe, črne medvede, peščene žerjave in divje mačke, več vrst lisic in rečne vidre - živali, ki so v središču naporov za zaščito in obnovo. Vsako leto umre tudi na tisoče udomačenih psov in mačk, ki naletijo na pasti in zastrupljene vabe.

Gologlavi orel v pasti prijemalki. Foto: wyominguntrapped.org

Milijoni živali, ki jih vsako leto lovi in uniči Služba za nadzor prostoživečih živali, se za preživetje prehranjujejo z drugimi živalmi.

Ljudje pa nimamo nikakršne biološke potrebe, da bi jedli hrano živalskega izvora, in večina nas ima dovolj rastlinske hrane. 

Ubijanje živali za hrano, ko imamo drugo izbiro, in ubijanje nedolžnih divjih svobodnih živali, ki nimajo druge izbire, sta enako nesprejemljivi dejavnosti.

Upoštevati velja, da bi premik od industrijske reje živali k bolj tako imenovani humani, pašni reji živali, samo okrepil napadanje in uničevanje prostoživečih živali. John Robbins opozarja: “Cena, ki jo zahodne dežele in divje živalstvo plačujejo za pašo goveda, bi težko bila večja… razširjanje proizvodnje s travo pitane govedi [in druge hrane živalskega izvora] bi samo povečalo ta že tako uničujoči davek.”

O grozljivem delu Wildlife Services govori raziskovalno poročilo iz 2012.

5. Vpiv industrijske reje živali na svetovno lakoto

Industrijska reja živali, ki zahteva veliko vode, obremenjuje skupnosti, katerim vode že tako primanjkuje. Foto: creative commons

Od skoraj 7 milijard ljudi, ki nas živi na svetu, je približno 1 milijarda podhranjena, 6 milijonov otrok pa vsako leto umre od lakote.

Krmljenje polovice svetovnega pridelka žita rejnim živalim je ne samo zelo neučinkovita poraba beljakovin, temveč tudi osupljiva potrata naravnih virov, ki zahteva veliko več zemlje, vode in energije kot gojenje rastlinske hrane za neposredno človeško porabo.

Odvisnost od reje živali ogroža tudi obubožane skupnosti, kjer so hrana in naravni viri že tako redki, in družine ob tem ne zmorejo oskbovati še rejnih živali s hrano ali vodo.



Več o tem, kako industrijska reja živali prispeva h globalni prehranski negotovosti in lakoti.

6. Vpliv industrijske reje živali na podnebje in okolje

Industrijska reja živali je največji posamezni od človeka povzročeni vir toplogrednih plinov, izkoriščanja tal in uničevanja zemlje; največji onesnaževalec pitne vode in največje gonilo pri uničevanju deževnega pragozda. Prav tako je velik vzrok onesnaževanja zraka, izgube habitatov in izumiranja vrst, hkrati pa pomeni zelo neučinkovito rabo omejenih naravnih virov. Združeni narodi so pozvali k svetovnemu prehodu na vegansko prehrano, kjer koli je to mogoče, kot najbolj učinkovitemu načinu za boj proti podnebnim spremembam, svetovni lakoti in ekološkemu opustošenju. Tudi z intenzivnimi metodami zapiranja živali, ki v globalni industrijski reji živali trenutno prevladujejo, rejne živali še vedno uporabljajo 30 odstotkov celotne zemeljske površine.

Na območju ene same klavnice je lahko na desetine bazenov za odplake. Mešanica bakterij, krvi, poporodnih ostankov, mrtvorojenih pujskov, urina, iztrebkov, kemikalij in zdravil bazene pogosto močno obarva.

Če bi poskušali pasti vseh 100 milijonov krav v ZDA na travi, kot predlagajo zagovorniki humanega trajnostnega kmetovanja, bi te krave potrebovale (če uporabimo najnižjo oceno, da ena krava potrebuje dobre 4 hektarje), skoraj polovico celotnega ozemlja ZDA - kar pa ne vključuje vsega ozemlja, ki bi ga ob tem potrebovali še za vse pujse, kokoši, ovce in koze v prosti reji.

Po nekaterih ocenah krave, ki se pasejo, proizvajajo 4 krat več toplogrednih plinov,kot krave, ki jih redijo zaprte. To je zato, ker krave, ki jedo travo, kot je naravno, rastejo veliko počasneje kot krave, ki jih krmijo z žitom, in zato potrebujejo bistveno več časa, da dosežejo težo za zakol. Dlje kot traja, da krave zrastejo, več metana in dušikovega oksida izpustijo. Živali, ki jih redijo v ZDA in od katerih je 98% rejenih industrijsko, letno ustvarijo milijarde ton gnoja, kar predstavlja neverjetnih 65 odstotkov vseh emisij dušikovega oksida, ki ga na svetu povzročimo ljudje. (Dušikov oksid zadržuje toploto še bolj kot metan).

Okoljska raziskovalna organizacija Worldwatch Institute ugotavlja: "Postalo je očitno, da je človeški apetit po mesu živali gonilna sila praktično vsake večje kategorije okoljske škode, ki zdaj ogroža človeško prihodnost - krčenje gozdov, erozije, pomanjkanje pitne vode, zraka in onesnaževanje voda, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, socialna nepravičnost, destabilizacija skupnosti in širjenje bolezni."

7. Veganska hrana je boljša za vaše srce

Vodilni vzrok smrti pri moških in ženskah v ZDA so srčne bolezi. Vsak dan skoraj 2.600 Američanov umre zaradi ene izmed oblik bolezni srca, najpogosteje koronarne srčne bolezni, znane tudi kot bolezen koronarnih arterij ali ateroskleroze. Ateroskleroza se pojavi, ko se trde plasti oblog, pogosto usedline holesterola, nakopičijo v pomembnih arterijah in začnejo ovirati pretok krvi in ​​kisika v srce. Arterijske obloge so tudi glavni vzrok za možgansko kap, četrti najpogostejši vzrok smrti v ZDA.
 
Medtem ko lahko na raven holesterola in bolezni srca vplivajo tudi drugi dejavniki (kajenje, telesna aktivnost, krvni tlak in telesna teža), je eden od najpomembnejših vzrokov za bolezni srca prehranski holesterol. Naša telesa proizvedejo ves holesterol, ki ga potrebujemo, zato uživanje hrane živalskega izvora povzroča previsoko raven holesterola. (V hrani rastlinskega izvora ni holesterola.) Hrana živalskega izvora je obremenjena tudi z nasičenimi maščobami, ki v nasprotju z nenasičenimi povzročajo, da jetra proizvajajo še več holesterola.

Na srečo lahko večina ljudi bolezni srca in ožilja preprosto prepreči tako, da se odpove hrani živalskega izvora, se prehranjuje z zdravo hrano rastlinskega izvora, skrbi za telesno dejavnost in se izogiba kajenju. Poleg tega, da ima varovalne lastnosti, je rastlinska hrana edina terapija, za katero je znanstveno dokazano, da zdravi bolezi srca.

Večkrat se je pokazalo, da veganski način prehranjevanja znižuje raven LDL ali "slabega" holesterola. Po študiji, objavljeni v ameriškem Journal of Cardiology, nemastna vegetarijanska prehrana znižuje raven LDL za 16 odstotkov, polnovredna veganska prehrana pa za 33 odstotkov. Visoka vsebnost vlaknin v hrani rastlinskega izvora pomaga tudi upočasniti absorbcijo holesterola. Hrana živalskega izvora ne vsebuje nobenih vlaknin.

Tudi: Reversing Heart Disease Without Surgery or Drugs.

8. Veganska prehrana lahko varuje tudi pred drugimi boleznimi ali jih celo zdravi

Dejansko lahko polnovredna rastlinska prehrana preprečuje in v nekaterih primerih celo zdravi mnogo najhujših vrst bolezni. Dr. T. Colin Campbell je ameriški biokemik, katerega raziskava se osredotoča na učinke človeške prehrane na dolgoročno zdravje. S sinom je dr. Campbell soavtor mednarodne uspešnice Kitajska študija, ki jo je New York Times označil za "Grand Prix epidemiologije" in ki temelji na ugotovitvah 20-letnega raziskovalnega projekta, izvedenega pod okriljem univerz Cornell in Oxford ter Kitajske akademije za preventivno medicino.

Kitajska študija preuči povezavo med prehranjevanjem z mesom, jajci in mlečnimi izdelki, ter kroničnimi boleznimi, vključno z boleznimi srca, sladkorno boleznijo, rakom dojke, rakom prostate in rakom debelega črevesa. Na osnovi meta-analize prehrane in pojavnosti bolezni pri več tisoč podeželskih prebivalcih Tajvana in Kitajske, dr. Campbell zaključi, da se lahko ljudje, ki se prehranjujejo s polnovredno hrano rastlinskega izvora - popolnoma brez hrane živalskega izvora - izognejo, zmanjšajo in v veliko primerih obrnejo potek številnih bolezni, vključno z večino vodilnih smrtnih bolezni na Zahodu.

"Kar je ta projekt naredilo res izjemen, je, da je veliko pomembnih združenj na področju prehrane in bolezni izpostavilo isto ugotovitev: ljudje, ki so pojedli največ hrane živalskega izvora, so imeli največ kroničnih bolezni. Tudi relativno nizek vnos hrane iz živali je bil povezan z neželenimi učinki. Ljudje, ki so pojedli največ rastlinske hrane, so bili najbolj zdravi in niso imeli toliko kroničnih bolezni. Teh rezultatov ni bilo mogoče spregledati. "

Leta 2013 je vodilni ameriški ponudnik zdravstvenih storitev Kaiser Permanente, ki ima več kot 9 milijonov naročnikov zdravstvenega zavarovanja, v svoji strokovni medicinski reviji objavil članek, ki zdravnikom predlaga, naj razmislijo o priporočanju hrane rastlinskega izvora vsem svojim pacientom. Članek poudarja, da "zdravo prehranjevanje lahko najbolje dosežete s hrano rastlinskega izvora, kar opredeljujemo kot režim, ki vzpodbuja polnovredno rastlinsko hrano in odsvetuje meso, mlečne izdelke in jajca, kot tudi vso rafinirano in predelano hrano ... Zdravniki naj razmislijo o tem, da bi rastlinsko prehrano priporočali vsem svojim pacientom, še posebej tistim z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, boleznimi srca in ožilja ali debelostjo."
 
Zanimivo O Kitajski študiji v glasilu zdravniške zbornice Slovenije.

9. Nismo levi

"Poglejmo še enkrat anatomijo mesojedcev in vsejedcev, vključno z velikansko ustno odprtino, čeljustnim sklepom, ki deluje kot tečaj, bodalom podobnimi čekani in ostrimi kremplji. Vsaka od teh lastnosti levu ali medvedu omogoči uporabljati svoje telo, da bi ubil plen. V nasprotju s tem pa imajo rastlinojede živali mesnate ustnice, majhno ustno odprtino, debel in mišičast jezik in veliko manj stabilen, mobilen čeljustni sklep, ki omogoča žvečenje, drobljenje in mletje. Rastlinojedci na splošno tudi nimajo ostrih krempljev. (14) Te lastnosti so dobro prilagojene prehranjevanju z rastlinami, ki zagotavljajo hranilne snovi, ko se njihove celične stene razgradijo, proces, ki zahteva drobljenje hrane z gibanjem s strani na stran, in ne zgolj požiranje v velikih kosih na način, kot mesojed ali vsejed požirata meso.

Prebavni sistemi rastlinojedcev imajo manj prostoren želodec kot mesojedci ali vsejedci, značilnost, ki ustreza rednemu prehranjevanju v manjših obrokih na osnovi rastlinske hrane (ki ostane na mestu in jo je zato lažje pogoltniti), ne pa občasnemu nažiranju plenilca s svojim plenom. (15) Želodec rastlinojecev ima tudi višji pH (kar pomeni, da je manj kisel) kot pri mesojedcih ali vsejedcih, morda delno tudi zato, ker rastline običajno ne prenašajo nevarnih bakterij, ki so prisotne v razpadajočem mesu.

Tanko črevo rastlinojedih živali je precej dolgo in omogoča dolgotrajno in zapleteno razgradnjo ogljikovih hidratov v rastlinah. Človekova anatomija je praktično v vseh pogledih bolj podobna rastlinojedim živalim (kot sta gorila in slon) kot pa mesojedim in vsejedim vrstam. (16) Naše ustne odprtine so majhne, naši zobje niso posebej ostri (tudi naši "podočniki" ne) in naše ustnice in jeziki so mišičasti. Naše čeljusti niso posebej stabilne (in bi jih v bitki s plenom bilo lahko izbiti), vendar so zelo mobilne in omogočajo gibanje v stran, kar omogoča drobljenje in mletje rastlin."

- celoten odlomek o primerjalni anatomiji Sherry F. Colb preberite v njeni knjigi: Mind if I Order the Cheeseburger? and Other Questions People Ask Vegans

Glej tudi: 9 Reasons Your Canine Teeth Don’t Make You a Meat-Eater

10. Tudi kmetje, ki redijo živali za meso in mleko, postajajo vegani

Harold Brown

Harold Brown je nekdanji rejec krav za meso in mleko. Rodil se je na kmetiji s kravami v zvezni državi Michigan in več kot pol svojega življenja preživel v kmetijstvu. Ko ga je osebna zdravstvena kriza prisilila soočiti se s pojavnostjo bolezni srca v njegovi družini, je postal vegan.

Zdravo življenje ob veganski hrani ga je vodilo v pretehtanje svojih prejšnjih predpostavk o prehranjevanju z živalmi in kmalu je postal globoko prepričan, da je izkoriščanje in ubijanje živali za hrano nemoralno. Zdaj je, kot veganski aktivist, ustanovitelj organizacije Farm Kind in eden od nastopajočih v dokumentarnem filmu Peaceable Kingdom: The Journey Home.

O vprašanju takoimenovane humane reje živali Harold piše:
"Pogosto sem slišal besedo "humano" uporabljeno v zvezi z mesom, mlekom in mlečnimi izdelki, jajci in drugimi izdelki... To mi je vedno bilo čudno, saj sam razumem, da humano pomeni delovati prijazno, nežno in usmiljeno. Kot nekdanji rejec živali vam lahko povem, da je morda res, da si lahko do živali na kmetijah prijazen in zanje skrbiš, a usmiljenje je druga zadeva. … Le redko sem podvomil v opravila na kmetiji: prevoz živali, kastracija, odstranjevanje rogov, opravil sem tudi svoj delež klanja. Danes se sprašujem s perspektive starega in novega sebe, kaj humano pomeni pri načinu, na katerega se uporablja? Stari jaz pravi: "Čudno, da bi to besedo povezovali z mesom, mlekom in jajci, ampak hej, če se več proda, zakaj pa ne?" Novi jaz pa sprašuje: "V starih časih bi lahko, in tudi sem, živali vzgajal prijazno in skrbno, kako pa sem jim kazal usmiljenje?" Usmiljenje - to enkratno človekovo lastnost, da se vzdrži nasilnega ravnanja."

Več o bivših rejcih živali za meso in mleko, ki so postali vegani, si lahko ogledate tukaj.

11. Humana reja živali ne obstaja

Pujsi v zadnjih trenutkih svojega življenja, na tovornjaku, ki jih bo raztovoril v klavnici. Foto: Toronto Pig Save

Sam obstoj oznak, kot so "iz proste reje," "talna reja" in "certificirano humano" dokazuje povečano skrb družbe za dobrobit živali, ki jih redijo za hrano. Toda vsakič, ko porabniki mesa, jajc ali mleka zagovarjajo "humano" ravnanje z živalmi na kmetijah, se soočijo z neizogibnim paradoksom: gibanje za boljše ravnanje z živalmi temelji na ideji, da živalim ne smemo povzročati nepotrebnega trpljenja; ubijanje živali, ki jih nimamo nobene potrebe jesti, pomeni višek nepotrebnega nasilja.

Za razliko od živali, ki ubijajo druge živali za hrano, imamo mi izbiro. One ubijajo iz potrebe, medtem ko nas večina to počne za užitek okusa ali ker je to najbolj enostavno. Moralna razlika med ubijanjem iz potrebe in ubijanjem iz užitka je ogromna. Kadar lahko izbiramo, ali bomo življenje ohranili ali vzeli, povzročanje nasilja in ubijanje drugih samo zato, ker nam je všeč okus, in zato, ker se ne morejo braniti, ni niti zdaleč humano. Moč ne pomeni/daje tudi pravice.

Mnogo najhujših okrutnosti, ki jih živalim povzročajo na farmah za industrijsko rejo, je tudi vsakodnevna praksa na malih kmetijah s prosto rejo živali, celo na najboljših, tistih s certifikatom "humano". Te vključujejo: spolno nasilje in izkoriščanje reproduktivnega cikla, sistematično uničevanje materinstva, strašno boleča pohabljanja brez anestezije ter onemogočanje osnovnih nagonov in vzgibov, ki so za osnovno dobrobit živali bistvene.

Več o tem na: A Closer Look at What So-Called Humane Farming Means.

12. Živeti naše vrednote pomeni živeti vegansko

Colleen Patrick-Goudreau in vol Linus v zatočišču Farm Sanctuary. Foto: Connie Pug

“Delaj drugim, kar želiš, da bi drugi delali tebi. Če se strinjate s tem rekom, potem že sprejemate veganstvo.” — Andrea Kladar

Ocenjujejo, da 98% človeškega nasilja do živali izhaja iz naše izbire hrane. Vendar pa je znanost neizpodbitno dokazala, da za razvoj ne potrebujemo mesa, mleka ali jajc. Ko enkrat razumemo, da prehranjevaje z živalmi ni pogoj za dobro zdravje, in če imamo dostop do polnovredne rastlinske hrane, pa se kljub temu odločimo za prehranjevanje z živalmi, je to odločitev za nasilje in ubijanje živali iz užitka - samo zato, ker mi je všeč okus.

Nasilje nad živalmi pa je v nasprotju z osnovnimi skupnimi vrednotami - kar je tudi razlog, da na primer pasjim bojem nasprotujemo iz principa. Nasilja nad živalmi, v prvem primeru za užitek, v drugem za denar, ne moremo razlikovati.

Edini način, da naše vrednote res nekaj pomenijo - edini način, da naše vrednote dejansko postanejo naše - je njihovo uresničevanje v svobodnih izbirah. Vsak dan imamo možnost živeti svoje vrednote ob izbiranju naše prehrane. Če nam prijaznost pomeni več kot nasilje, če nam sočutje pomeni več od povzročanja nepotrebnega nasilja in trpljenja, je edini dosledni izraz naših vrednot veganstvo.
_________________________________________

Opomba avtorice: Pomembno je prepoznati, da veganstvo ni zgolj prehrana. Naša družba je dobesedo zgrajena na izkoriščanju živali, od oblačil in kozmetike, hišnih čistil in krutih poskusov na živalih v medicini, do komercialne reje hišnih živali. In čeprav živeti vegansko vključuje izogibanje uporabi živali na vseh področjih življenja, so odločitve o tem, katero hrano bomo jedli, pomembno izhodišče.

Več o veganskem načinu prehranjevanja v vodnikih Guide to Going Dairy Free in Guide to Veganizing Your Favorite Egg Dishes (z nasveti za kuhanje in pečenje brez jajc). Oglejte si tudi osnovni pregled hranljivosti veganske hrane. Vprašanja o B12?


Če želite izvedeti več o načinih  izkoriščanja živali in kaj lahko naredite, da se stanje izboljša, si oglejte dokumentarna filma The Ghosts In Our Machine in Zemljani. Obiščite tudi vegankit.com.


Ashley Caps


V izvirniku: 12 Important Reasons to Go Vegan in 2015 objavljeno na FreeFromHarm.org
Prevod z dovoljenjem avtorjev: Veganska iniciativa 

Življenje ali životarjenje: živalski vrtovi – živalski zapori

Zgodba nedavno umrle rise Zooje iz ljubljanskega živalskega vrta[1] ponovno vabi k razmisleku o upravičenosti obstoja tovrstnih živalskih zaporov. 

Zoojo so po 33 dneh na prostosti naposled našli in jo z namenom vrnitve v živalski vrt uspavali. Pri tem je prišlo do zloma stegnenice, v sporočilu za javnost pa so zapisali: »Čeprav ima kost le osem milimetrov premera, smo imeli očitno veliko smolo in jo nesrečno zadeli s konico uspavalnega naboja. Grozno! In vendar ne najslabše. Če bi zadeli živec, bi bila lahko žival ob nogo.«[2]

Sledila je operacija, po kateri pa Zooja ni uspešno okrevala. Zaradi »smole« vpletenih Zooja ni izgubila le noge, ampak življenje. 

Kakšno življenje, se lahko upravičeno vprašamo. Svobodno življenje, ki bi ga Zooja v svojem socialno-ekološkem normativnem okolju lahko živela in v polnosti uživala, ali životarjenje, ki ji ga je nudil živalski vrt in ki ga je Zooja na svoj način zelo jasno – žal dolgoročno neuspešno – odločno zavrnila?

Zaradi človeških napak je Zooja izgubila oboje.

V ujetništvu rojena žival težko preživi v naravi. Tako kot pri ljudeh je tudi pri ostalih živalih socializacija in posledično učenje življenjskih modrosti, začenši s pridobivanjem hrane, modrosti, ki se od živalske vrste do živalske vrste seveda razlikujejo, kritičnega pomena za preživetje. Skupine in posamezniki, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo in vračanjem oz. ponovnim uvajanjem prostoživečih živali v naravno okolje, pričajo o težavah, s katerimi se pri tem spopadajo, in o kompleksnih pristopih, ki so potrebni za zagotovitev dolgoročnega preživetja in dobrobiti teh živali.

Živalski vrtovi radi poudarjajo svojo namišljeno vzgojno vlogo v družbi in širijo napačne informacije o pomembnosti svojega delovanja za ohranjanje vrst. Čeprav se razmere od enega do drugega živalskega vrta razlikujejo, gre pri tovrstnih institucijah v končni fazi za biznis, ki kakor ostale veje zasužnjevalne industrije, ki živali zasužnjujejo za hrano, oblačila itd., temelji na kratenju inherentnih pravic živali do svobodnega bivanja in odločanja s posledičnimi telesnimi ter psihološkimi težavami in odkloni, značilnimi za življenje v ujetništvu. 

Naraščajoče prepoznavanje kompleksnosti ostalih živalskih vrst in posameznikov, ki te vrste sestavljajo, stopnjuje pritisk na razstaviščne in zabaviščne ustanove ter kliče po ukinitvi tovrstnih dejavnosti, v katerih se ljudje igrajo bogove na račun drugih živali, kot pove Damian Aspinall, sicer najbolj znani britanski lastnik živalskih vrtov.[3]

»Ukiniti moramo vse živalske vrtove,« pravi Aspinall, ki je pozval vlado, naj mu pomaga uresničiti svoje dolgoletne sanje.

Približno 80 odstotkov živali v živalskih vrtovih ne pripada ogroženim vrstam, opozarja Aspinall. Analiza treh slovenskih živalskih vrtov, ki jo je opravila Born Free Foundation, pa kaže, da je osebkov iz ogroženih ali ranljivih živalskih vrst pri nas le 6 odstotkov. Trgovanje z življenjem in utilitaristični odnos živalskih vrtov jasno ponazarja zgodba nedavno usmrčenega in pred očmi radovedne javnosti razkosanega mladega žirafjega samca Mariusa, ki je bil popolnoma zdrav, toda brez uporabne vrednosti za danski živalski vrt.[4] Mariusova nesrečna zgodba je hkrati razkrila, da so tovrstni pristopi v tej industriji ustaljena praksa.

Aspinall meni, da bi se sredstva, ki se uporabljajo za širjenje živalskih vrtov s trenutno politiko delovanja, morala nameniti razmnoževanju ogroženih vrst in vračanju teh osebkov v naravo, kakor to sam počne. Želodec se mu obrača ob misli, da nekateri živalski vrtovi organizirajo živalske predstave. Hkrati se zaveda dejstva, da so živalski vrtovi ujeti v past: pritegniti morajo javnost, da bi lahko preživeli; da bi pa pritegnili javnost, izvajajo živalske predstave, ki jih javnost enostavno obožuje in praktično zahteva. Če bi bil cilj živalskih vrtov dobrobit živali in ne dobrobit javnosti, bi bile te ustanove zelo drugačne v primerjavi s tem, kakršne trenutno so, še dodaja Aspinall, ki se mu hkrati zdi nedoumljivo, da tako inteligentno bitje, kot bi naj bil človek, potrebuje živali za zabavo svojih otrok oziroma da sploh lahko verjame, da so živali tu za našo zabavo.     

Na spletni strani Veganske iniciative si je mogoče prebrati nekoliko obširnejšo obravnavo tematike živalskih vrtov,[5] vključno s kritiko slovenskih živalskih vrtov iz poročila, ki ga je leta 2011 pripravila organizacija Born Free Foundation. Med drugim se v poročilu omenjajo neustrezne življenjske razmere slonice Gange. Ne le, da Ganga trpi zaradi prostorske stiske, prikrajšana je tudi za socializacijo z istovrstnimi osebki, kar je za slone kritičnega pomena. To dejstvo prepoznavajo tudi v Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev, ki priporoča nastanitev slonov v skupinah. Neupoštevanje tega priporočila pa je med drugim razlog za nedavno sproženo akcijo in peticijo za premestitev romunske slonice Tanie.[6]

Vprašanje etičnosti ujetništva zelo dobro osvetli tudi trenutna situacija v ukrajinskem živalskem vrtu. Zaradi kriznih razmer in preusmeritve sredstev v politične namene so živali ostale brez hrane in jim zato grozi izstradanje do smrti.[7]

Ujete in popolnoma odvisne od ljudi, v doživljenjskem zaporu, ki si ga niso z ničimer zaslužile, živali ostajajo žrtve človeškega pohlepa in slepe ideologije speciesizma. Živalski vrtovi in parki, v katerih živali živijo kot razstavni eksponati ali so celo prisiljene sodelovati v predstavah, spodbujajo tovrstno ideologijo, poglabljajo razkol med človekom in drugimi živalskimi vrstami, otroke in odrasle pa učijo, da je človek večvreden ter da so živali na svetu za zadovoljitev njegovih muh.

S tem se izobraževalna vloga živalskih vrtov začne in konča.

Biblio:

[1]http://www.delo.si/novice/slovenija/risa-zooja-poginila.html

[2]http://www.rtvslo.si/okolje/svet-zivali/tragicen-konec-risine-zgodbe-po-operaciji-poginila/332167

[3]http://www.express.co.uk/news/uk/416277/We-need-to-abolish-all-zoos-says-Britain-s-most-famous-zoo-owner-Damian-Aspinall

[4]http://www.theguardian.com/world/2014/feb/09/marius-giraffe-killed-copenhagen-zoo-protests

[5]http://www.veganstvo.net/ali-ves/razstavljanje-zivali

[6]http://www.thepetitionsite.com/956/417/286/free-tania-the-elephant-from-tirgu-mures-zoo-in-romania/

[7]http://www.thepetitionsite.com/449/814/234/urgent-ukraine-do-not-let-your-zoo-animals-starve-to-death/

Slike:

http://www.rtvslo.si/okolje/risa-brez-zob-in-z-zlomljeno-nogo-po-operaciji-pa-skoraj-poginila/332117

http://www.siol.net/trendi/potovanja/novice/2012/07/ste_ze_kdaj_bozali_slona.aspx

Feminizem - naslednji korak

Posedene smo okoli mize. Toliko žensk. Nekatere izmed nas smo bile posiljene, nekatere smo prostovoljke, nekatere pa smo prostovoljke, ki smo bile posiljene.

Občasno se zberemo kar tako - kot skupnost. Druga drugi vlivamo moč v boju s fundamentalno moškim svetom. Strašljivim svetom. Svetom, ki nas je prizadel in prestrašil, svetom, v katerem je "enakopravnost" ideal, ne pa tudi resničnost.

Ena izmed žensk pri mizi mi ponudi pecivo. Pecivo, ki vsebuje mleko. Odkimam: "Niti pomotoma, veganka sem."

"Veganka?! Poslušaj, nekoč sem srečala vegana, ki mi je povedal, da so krave posiljevane. Kakšna obupna primerjava je to? Kako lahko kdo sploh pomisli na kaj tako zlobnega in žaljivega? Ali sploh ve, kaj je posilstvo?"

Postaja vedno bolj razburjena, eno za drugim iz nje besnijo pristranska prepričanja o veganih in moji šokirani malenkosti da komaj kaj možnosti, da se odzovem.

Ko naredi premor, pričnem.

Povem ji, da je bilo eden glavnih razlogov za to, da sem postala veganka, spolno nasilje, katerega žrtev sem bila. Povem ji, da vem, kaj je nemoč. Da vem, kako je, če je nekdo nasilen do tebe. Povem ji, da vem, kaj pomeni trpeti, kako je, če te nekdo izkorišča, in kako je, če ti brez dovoljenja nekaj vzamejo.

Povem ji, da vem, kako je biti živo bitje, s katerim ravnajo kot s predmetom, stvarjo, potrošnim materialom. Ko si zgolj orodje za dosego tega, kar si je nekdo zaželel. Razložim ji, kako na silo osemenijo kravo. Kako ji odvzamejo telička, kako jo znova in znova in znova in znova molzejo, kako so njena vimena razbolela in vneta. Povem ji, kako se je znebijo, ko več ni dobičkonosna.

Povem ji, kako vsakič, ko se zazrem v te oči, podoživim svojo strašno izkušnjo. Da želim kričati. Da je ona del mene in da, dokler ona ni svobodna, tudi jaz ne morem biti.

Krava v ogradi za posiljevanje. (Jo-Anne McArthur / We Animals)

Uživanje mleka je v nasprotju s feminizmom.
Zahtevanje enakopravnosti za eno skupino, medtem ko zatiraš drugo, je v nasprotju s feminizmom.
Braniti ženska telesa ene vrste in izkoriščati druga je v nasprotju s feminizmom.
Ravnati z nekom kot s potrošnim materialom je v nasprotju s feminizmom.
V nasprotju s feminizmom je.
Sramotno je.
Grozovito je.

Dokler zrem v te oči, nobeno zavzemanje za pravice žensk ne bo izbrisalo iz mojega spomina tega, kar se mi je zgodilo.

Prispevek je (v angleškem originalu: Feminism - The Next Step) objavljen na blogu The Vegan Woman.
Prevod: Veganska iniciativa

V ogled priporočamo tudi: Srečne krave: kaj se skriva za mitom

Speciesizem in veganstvo: preseganje politike in religije

Čeprav se nekaterim to morda zdi presenetljivo, najdemo ljudi, ki so vegani iz etičnih razlogov, v vseh političnih strujah in vseh velikih religijah. Veganstvo presega politiko in vero, ker temelji na preprostem vprašanju zavračanja predsodka, ki ga imenujemo speciesizem.

Speciesizem, rasizem, seksizem in drugi predsodki temeljijo na moralno nepomembnem kriteriju (v tem primeru vrsti), na podlagi katerega nekdo posameznikom, ki spadajo v druge "skupine", odreka interese, čeprav so ti interesi pomembnejši od njegovih lastnih. Kot tak je speciesizem le različica iste krivice, ki je temelj vseh predsodkov. Ni pomembno, na katerem moralno nepomembnem kriteriju gradimo predsodke - naj bo to spol, rasa, barva kože, starost, spolna usmerjenost, vrsta - uporaba takih samovoljnih meril za odrekanje pravic drugim je etično napačna.

Kljub kulturni evoluciji, ki je človeštvo pripeljala daleč od prazgodovinske miselnosti "ubij ali bodi ubit", današnji svet ostaja globoko speciesističen. Naš ekstremni kulturni speciesizem sega daleč preko neupoštevanja posameznikove pravice, da bi se izognil pregonu. Razširil se je celo v absolutno brezbrižnost do pravice posameznika, da mu ni po krivici odvzeta svoboda in da ne trpi duševnega in čustvenega trpinčenja, ekstremnega fizičnega nasilja v obliki pohabljanja in povzročitve telesnih poškodb ter smrti. Kakor neživa lastnina, brez zakonov, ki bi ščitili njihove najbolj temeljne pravice, so tisti, ki niso ljudje, obsojeni na življenje brez zaščite pred brutalnim in stalnim zatiranjem s strani tistih, ki nadzorujejo njihov svet: nas.

Izkoriščanje živali je povsod po svetu povsem legalno in socialno sprejemljivo, kljub temu, da obstajajo alternative (da ne omenjamo tistih, ki bodo še razvite, ko bo naša družba opustila sedanjo speciesistično prakso). Čeprav je gibanje, ki opozarja na številne brutalne kršitve pravic ne-človeških živali, ki jih ljudje rutinsko izkoriščamo za svoj dobiček, vedno večje, še kar zapiramo, trpinčimo in ubijamo živali vseh vrst in ohranjamo nepotrebne, zastarele izkoriščevalske prakse za pridelavo hrane, raziskave, modo in celo zabavo.

Vseprisotna narava tega izjemnega kulturnega predsodka pojasnjuje, zakaj speciesizem (in ustrezen moralni odziv nanj: veganstvo) ni povezan s političnimi nazori. Čeprav družbena gibanja za pravičnost običajno izvirajo z levice, so med etičnimi vegani tudi konzervativci, medtem pa se, na žalost, nekateri na politični levici še naprej posmehujejo vprašanjem pravic živali. Pravzaprav je presenetljivo, da se velika večina tistih na politični levici odloči, da bodo ostali neosveščeni, in namerno ignorirajo ta v nebo vpijoča kratenja pravic in celo sami sodelujejo v dejavnostih, ki bi jih preziral vsakdo, ki je v stiku s svojo vestjo.

Kakor je s politiko, tako je tudi z vero. Kristjani so bili v 18. in 19. stoletju močno razdeljeni glede zasuženjevanja ljudi v Ameriki in zagovorniki suženjstva so v bran svoji "od Boga dani" pravici do lastništva sužnjev citirali odlomke iz Svetega pisma. Nasprotniki suženjstva so uporabljali druge citate iz Biblije, da bi pokazali, da Bog suženjstvo obsoja. In tako je danes s pravicami živali. Zagovorniki obeh strani citirajo verska besedila bodisi za utemeljitev nepotrebnega pobijanja ali za potrditev veganske etike nenasilja.

Vzhodne religije niso izjema. Mnogo budistov se trudi upravičiti izkoriščanje živali, nepotrebno pobijanje in speciesizem s kazanjem na vrzeli v različnih nasprotujočih si pisanjih o Budovem poučevanju univerzalnega sočutja do vseh čutečih bitij. Drugi budisti se namesto tega odločijo za veganstvo in ga ponujajo kot racionalni odgovor na temeljni budistični nauk nenasilja. Osvobojeni lastnega speciesizma so veganski budisti domnevno sposobni videti preko takih, s predsodki prežetih racionalizacij, in prepoznati višjo avtoriteto v resnici, ki naj bi jo Buda skušal posredovati svojim učencem.

(Z drugimi besedami, če Buda ni bil vegan, kot nekateri trdijo, potem ni živel v skladu s svojimi nauki, ki zelo jasno narekujejo, da je spoštovanje vseh čutečih živih bitij temeljno načelo duhovnega življenja.)

V vsakem primeru je jasno, da sta politika in vera nepomembni za zavrnitev našega skupnega predsodka proti ostalim čutečim bitjem. Ne glede na to, ali smo konzervativci, liberalci, levičarji, judje, kristjani, budisti, ateisti ali pa kar koli drugega, izbiramo med potrditvijo in zavrnitvijo vse prežemajočega kulturnega speciesizma, za katerega nas družba vzgaja, da ga sprejemamo.

V bistvu bi lahko rekli, da je globoko zakoreninjeno zavedanje o temeljnih pravicah in potrebah, ki jih imajo vsa čuteča bitja, tisto, kar nam je vsem skupno. Kljub našim številnim razlikam je pod religijo, politiko, svetovnimi nazori in interesi, osebnostjo, obliko, velikostjo, spolom, barvo in ​​celo vrsto, pod vsem tem je prav vsak izmed nas iz mesa in krvi. Ali, kot je učil sam Buda:

"Vsa bitja trepetajo pred nasiljem. Vsa je strah smrti. Vsa ljubijo življenje. Prepoznajte samega sebe v drugih. Kako bi potem lahko škodovali drugim?"

Avtorja prispevka (v angl. originalu Speciesism and Veganism: transcending Politics and Religion) sta Angel Flinn in Dan Cudahy.

Prevod: Veganska iniciativa